Prvič v zgodovini človeštva imamo vse potrebne vire, zmožnost in tehnologijo za razrešitev kateregakoli osnovnega človeškega problema na planetu. Edina stvar, ki manjka, je človeška zavest, pravi Sadhguru, eden najvplivnejših sodobnih duhovnih učiteljev, v ekskluzivnem Sensa intervjuju.
Jaggi Vasudev, bolj znan kot Sadhguru, je eden najvplivnejših sodobnih duhovnih učiteljev. Je mistik in vizionar, s svojim delom navdihuje milijone ljudi po vsem svetu. Njegova sporočila in učenje se dotikajo vseh ravni človeškega delovanja – od osebnega razvoja do ekonomije, politike in ekologije. Sadghurujeve uvide o obstoju dimenzij, ki presegajo um in telo, dopolnjujejo praktični napotki o tem, kako svojemu umu in telesu omogočiti optimalno delovanje v materialnem svetu in izkusiti neskončnost. Sadhguru pravi, da je njegov cilj pomagati ljudem, da jih bo ves čas spremljala radost. Da bi to dosegli, nam ne ponuja pridige, temveč znanost; ne ponuja naukov, temveč tehnologijo; ne ponuja smernic, temveč pot.
Povejte nam, prosim, kaj je za vas življenje, ki ga je vredno živeti?
Sadhguru: Ko ljudje dandanes rečejo ‘moje življenje’, običajno mislijo na svojo službo, družino, dom ali morda svoj facebook račun. A vse to so zgolj dodatki. K življenju smo dodali vse, vključno s telesom in vsebino uma – v prepričanju, da naj bi nam to izboljšalo življenje. In tako bi tudi moralo biti. Telo in vse, kar ureja življenje, v vašem življenju ne bi smelo postati zid, ki stoji pred vami. Vendar če jih ne upravljate na določen način, postanejo zid. Lahko ste živi, vendar o življenju morda ne veste ničesar – lahko gre mimo vas ob golem ljubiteljskem ukvarjanju z dodatki. Bistvo življenja pa ni v njegovi aktivnosti. Nismo živi, ker smo aktivni. Ker smo živi, smo sposobni aktivnosti. Če ne doživite svoje živosti, če ne spoznate številnih razsežnosti življenja, bo le-to zaman.
Edina težnja v vašem življenju bi morala biti, da živite svoje življenje najboljše kot lahko – tako, kot je za vas najboljše. Če si ne prizadevate za to, bo vaše življenje zapravljeno. Najbolj dragoceno pri življenju je življenje samo – ne diamanti, lastnina ali denar. Izkusiti je treba vse, kar lahko človek doživi, vsako dimenzijo, ki obstaja v vas.
V svoji knjigi Notranje inženirstvo govorite o izkušnji razsvetljenja, ki ste jo doživeli kot 25-letni fant na hribu Chamundi Hill in ki vam je spremenila življenje. Čeprav vam je bilo vedno težko izraziti stanje blaženosti in preliti prekipevajoče veselje v besede, ali bi nam lahko vendarle poskusili pričarati to izkušnjo? Kakšen je bil takrat občutek enosti z vsem? Se je svet pred vami prikazal na drugačen način? So barve in zvoki postali intenzivnejši? Ali vas je ta izkušnja popeljala v pravo metafizično dimenzijo, kjer je mogoče slišati ‘šepetanje Biti’?
Sadhguru: Nekega popoldneva, to je bilo 23. septembra 1982, sem imel med dvema poslovnima sestankoma malce časa. Tako sem se peljal na hrib Chamundi Hill v Misoreju. Z odprtimi očmi sem sedel na svoje običajno mesto na ogromni skali. Po nekaj minutah sem doživel izkušnjo, ki me je za vedno preobrazila. Naenkrat več nisem vedel, kajsem jaz in kaj ne. Bil sem povsod. Vsaka celica v mojem telesu je pokala od nove, nepopisne stopnje ekstaze. Usedel sem se okoli tretje ure popoldne. Mislil sem, da sem bil v tem stanju približno 10 do 15 minut, toda ko sem se vrnil v svoje tako imenovano normalno stanje, je bila ura pol osmih zvečer – minile so štiri ure in pol. Sonce je zašlo. Moje oči so bile odprte, bil sem pri polni zavesti, toda čas je kar zbežal. Takrat sem prvič v svojem odraslem življenju pretočil toliko solz, da je bila moja srajca mokra. Nisem vedel, kaj se dogaja z mano. Vedel sem le, da sem v sebi našel zlato jamo, iz katere je kapljala ekstaza, ki je nisem hotel izgubiti niti za trenutek.
Leto 2020 je bilo za vse nas zelo zahtevno. Soočeni s pandemijo smo bili prisiljeni spremeniti svoj običajni način življenja, se prilagoditi novim razmeram, se boriti s strahom in negotovostjo ter se bolj obrniti vase. V zadnjih nekaj mesecih sem se pogosto spomnila refrena rokovske pesmi To je konec sveta, kot ga poznamo. Mislite, da je to res konec sveta, kot ga poznamo? Kakšna je po vašem mnenju prihodnost našega planeta?
Sadhguru: Ne gre za konec sveta, zgodijo se lahko le resne izgube – izguba dragocenih življenj, gospodarske izgube, propadla podjetja. Življenja ljudi bodo v prvi vrsti tako močno porušena, da bo trajalo mesece ali leta, da jih bodo lahko spet sestavili nazaj.
Obstajajo ljudje, ki cvetijo ob napovedih o koncu sveta, in obstajajo tudi ljudje, ki lahko sami po sebi predstavljajo konec sveta v mnogih pogledih! Pomembno je torej, da okrepimo naravno hrepenenje življenja. Naravno hrepenenje življenja pomeni živeti, rasti in uspevati. Ljudje so izobrazili svoje ume na negativen način in nenehno iščejo konec sveta predvsem zato, ker njihove življenjske izkušnje niso bile dovolj razburljive in čudovite. Če bi bile vaše življenjske izkušnje zelo živahne in čudovite, o koncu sveta sploh ne bi razmišljali. Konec sveta obstaja samo v človekovem umu. V smislu obstoja, eksistencialno, nikjer v življenju, nikjer na planetu ne piše, da konec sveta obstaja. A vseeno, če se ne bomo vedli odgovorno, lahko nekateri izmed nas zares prenehamo obstajati!
Živimo na čudovitem planetu, ki nam nesebično nudi mnogo rodovitne zemlje in obilico virov vseh vrst, da bi lahko vsako bitje na njem živelo v blaginji. Od kod potemtakem naša potreba po boju in osvajanju, sovraštvu in podrejanju drugih, uničevanju narave, ubijanju živali, medsebojnem ubijanju in ne nazadnje ubijanju samih sebe? Slavni znanstvenik Nikola Tesla je dejal, da lahko do “miru v svetu pride samo ob naravni posledici univerzalnega razsvetljenja” - ali je v tem upanje za človeški rod?
Sadhguru: V zadnjih nekaj letih sem sodeloval z nekaterimi najboljšimi znanstveniki na področju fizike, nevroznanosti in računalništva. Na enem od teh srečanj sem dejal: “Tragedija človeštva je, da razmere na svetu nenehno oblikujejo človeško zavest. Dokler ne pridemo do situacije, ko bo človeška zavest začela oblikovati svetovne razmere, naših težav ne bo konec.” Okoliščine ne bi smele oblikovati človeške zavesti. To je tako, kot da voz postavimo pred konja. Tako preprosto ne gre. To je sprožilo nadaljnja zasedanja na temo Znanost in duhovnost ter interes in srečanja s člani znanstvene skupnosti, kar je na koncu privedlo do ustanovitve Sadhgurujevega centra za ozaveščen planet v Medicinskem centru Beth Israel Deaconess, ki je podružnica harvardske medicinske šole. Ta center je namenjen izvajanju znanstvenih raziskav na medsebojno povezanih področjih, ki se tičejo zavesti, spoznavnosti in sočutja. Življenje vsakega drugega bitja razen človeškega je na planetu po naravi omejeno in okrnjeno. Narava je začrtala dve črti, znotraj katerih živijo in umrejo. Toda pri ljudeh je narava na neki točki zaupala naši inteligenci, da smo lahko ostali svobodni, brez črt. Mi pa smo iz te svobode naredili katastrofo – tako v smislu človeške izkušnje kot tega, kar se dogaja v ekološkem smislu. Postati zavesten ne more biti več nekaj zasanjanega in romantičnega, ampak absolutna nujnost za naše preživetje.
Celoten intervju najdete v reviji Sensa februar/marec 2021.
Spraševala je: Gordana Sajić Jovanović Fotografije: Isha Foundation
Pri založbi Sanje je leta 2018 izšla knjiga Ustvarjanje življenja ali Notranje inženirstvo, pred kratkim pa je izšel že ponatis knjige, ki jo lahko naročite na www.sanje.si ali kupite v hiši sanjajočih knjig na Trubarjevi v Ljubljani.
Preberite še: Človek brez zavesti je podoben rastlini
Kdo so resnični učitelji modrosti?