Pomemben del šamanizma so šamanska orodja. To so lahko kamni, kristali, deli rastlin, peresa, glasbeni instrumenti, praktično karkoli.
Pred nekaj dnevi sva z Uchujem sedela ob pijači v prijetnem lokalu. Opazila sem, da nosi masiven srebrn prstan s turkizom in verižico iz semen neke amazonske rastline. Pri nas je dokaj nenavadno, da moški nosijo nakit, zato je Uchujeva izbrana zbirka toliko bolj opazna. Nakit, ki ga nosi, je vedno zanimiv, originalen in se mu poda.
Ko sem ga povprašala o tem, je pogovor nanesel na t.i. šamanska orodja. Šamanizem je tesno prepleten z njimi. To so lahko kamni, kristali, deli rastlin, peresa, glasbeni instrumenti, praktično karkoli.
V tradicionalnem šamanizmu so orodja sredstvo, prek katerega delajo z elementi: vodo, zemljo, ognjem in zrakom. Na primer: kristali predstavljajo ogenj, peresa zrak, školjke vodo, les zemljo. Elemente nato pri izdelavi orodij na različne načine kombinirajo. Ključno je, da v njih vtkejo svoje osebne energije, svojega duha. Nekateri jim predstavljajo osebno moško energijo, drugi žensko, tretji jih opominjajo na svojo osebno moč, ljubezen, sočutje...
Za šamane je vse živo in ima duha. Orodja so simbolično utelešenja duha. Karkoli naredimo obredno, sami in z določenim namenom, postane za nas čarobno. Poenostavljeno: sami se odločimo, kaj bo predmet pomenil za nas. S tem mu vdihnemo čarobno moč, ki deluje za nas. Oltarji iz takih predmetov so za šamane portali med realnostmi, portali med materijo in spiritualnim. Zato je pomembno, da si orodja ali izdelamo sami, ali jim dodamo nek oseben pridih (npr. jih pobarvamo, okrasimo sami) ali jih damo izdelati posebej za nas (npr. nakit narejen po osebnih željah).
Kot katerokoli orodje tudi šamanska orodja nudijo pomoč pri doseganju ciljev oziroma služijo temu, da nekaj bolje naredimo. Njihova učinkovitost leži v namenu, ki ga je v njih položil tisti, ki jih uporablja.
Sliši se tako enostavno (in večina konceptov je takih v šamanizmu), da ljudje skorajda ne verjamejo, da bi lahko delovalo. Ampak najbolj enostavne stvari so najbolj učinkovite! Na primer: če ste plašni in delujete prestrašeni, se spomnite trenutka, ko ste se v življenju počutili pogumne in močne. Zmožnost spomniti se občutka je ključna in nosi v sebi nesluteno moč. Ko nas življenje sooča z izzivi, se je treba spomniti občutka moči, poguma, sreče. Pogosto je to težko. Šamani vedo, da so šamanska orodja pri tem močan zaveznik. Prikličejo nazaj spomine na željene lastnosti, ki so skrite v nas.
Preprost namen kot: »Ko bom nosil ta prstan, se bom z lahkoto spomnil, kako se je počutiti močnega in živega in bom močan in živ!« deluje. Res bo priklical iz vaše podzavesti, nekje iz globin, spomin, ki je bil prekrit s kolektivnimi programi uma, s kondicioniranjem, z vsem, kar od vas pričakujejo in hočejo drugi.
»Kaj pa navezanost? Kaj s tem ne polagamo moči spet stran od nas v neke predmete?« je bilo seveda moje prvo vprašanje. Uchu se je na vas glas zakrohotal. »Kaj še nisi ugotovila, da ima predmet moč samo zato, ker si mu jo dala ti? Samo zato, ker se s tem strinjaš ti in imaš sposobnost to narediti iz kateregakoli predmeta? Kej še nisi ugotovila, da sploh ne gre za točno tisti predmet, ampak za to, kaj zaradi tvojega namena uspe izvabiti iz tebe? Ko to res dojameš, predmeta ne potrebuješ več.«
Povedal mi je, da je svoje močne šamanske kamne (moqui marbles), stare tisoče milijonov let, s katerimi je delal 20 let in več, zadnjič podaril neki ženski, ki si jih je želela. »Res?« sem bila presenečena. »Seveda!« je rekel. »Ti kamni so imeli zame moč zato, ker sem se tako odločil. To moč lahko vtkem tudi v druge moqui kamne, ko dobim nove.«
In tu je hrana za razmišljanje. O svoji lastni moči. O tem, kakšni nesluteni zakladi se skrivajo v nas kot človeških bitjih. Kako izjemno čudovita je kreativna moč človeštva. In kako zelo smo sprogramirani ravno v nasprotno. V to, kako smo nemočni, šibki, potrebni, da nas rešuje nekdo drug. To je eden najbolj prevladujočih kolektivnih programov.
Šamani se ga od nekdaj tako dobro zavedajo in vedo, kako deluje človeški um, da so nam zato priskrbeli »sprožilce«, orodja, s katerimi bomo dostopali do svojih lastnosti, ki si jih želimo in ki nam bodo omogočila kreirati boljšo realnost - bolj izpolnjujočo in osrečujočo.
Prstan s turkizom na Uchujevi roki mi je bil tako všeč, da sem si zaželela nakit, izdelan posebej zame, tudi sama. Za take stvari priporočam mojstra Janeza Slugo, ki mu je izdelavo svojega nakita zaupal tudi Uchu. Janez se osebno sestane z vsako stranko, skupaj si ogledata želje, cenovni okvir, nato pa v nakit na umetelen način vdihne energijo stranke, namen, željene simbole, kamne... Prstan na fotografiji je njegovo delo.
Privoščite si svoje lastno čarobno šamansko orodje in uživajte v njem!
Lepo vas pozdravljam,
Tadeja
Podatke o mojstru Janezu Slugi boste našli na tej povezavi
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
