Energijsko zdravljenje ob šamanskem bobnanju se danes pogosto pojavlja skupaj z obljubami, da bomo na ta način prekinili nezavedne vzorce, predelali travme in očistili svojo dušo. Čeprav ima boben vpliv, je treba jasno povedati: travma se z bobnanjem ne pozdravi.
Travma skozi pogled nevroznanosti
Travma ni le boleč dogodek, ki se nam je zgodil – travma je predvsem način, kako se je naše telo in živčni sistem odzval nanj in kako se je ta odziv zacementiral v našo notranjo dinamiko. Ko človek doživi nekaj, kar presega njegove kapacitete predelave, se živčni sistem ujame v stanje preživetja (boj, beg, zamrznitev). Čeprav dogodek mine, telo ostane v tem načinu delovanja. To ni nekaj, kar bi lahko "izplesali" iz sistema – zares se mora zgoditi ponovna regulacija živčnega sistema.
Ob bobnanju se lahko aktivira ritmična stimulacija, ki na kratek rok vpliva na možganske valove in prinese občutek sprostitve ali transa (kar so potrdile EEG študije). A ni zdravljenje travme, saj ta zahteva dolgoročne spremembe v možganskih povezavah in regulaciji živčnega sistema.
Travma je večinoma odnosna
Velika večina travm je odnosnih: izvirajo iz odnosov, kjer ni bilo varnosti, kjer so manjkali sočutje, prisotnost in zaščita. Gre za rane, ki so nastale v navezanosti – pri starših, partnerjih, bližnjih, zato jih ni mogoče pozdraviti v izolaciji.
Boben nas lahko sprosti, nas popelje v drugačno stanje zavesti, prebudi občutek povezanosti z ritmom narave in telesa – a ne more popraviti ran, ki so nastale v odnosih. Te se lahko zacelijo le v varnih odnosih, v katerih sočutno in postopno ponovno doživljamo, da smo slišani, videni in sprejeti.
Nevroznanost jasno kaže, da je pri okrevanju ključno obnavljanje varnosti. Brez občutka varnega odnosa in varnega telesnega stika se živčni sistem ne more sprostiti in znova začutiti, da ni več ogrožen.
Zakaj je pomembno poimenovanje
Težava new age kulture je pogosto v tem, da uporablja velike besede brez natančnosti: "ozdravitev travme", "čiščenje duše", "preobrazba vzorcev v enem vikendu". Tovrstna obljuba je lahko zavajajoča, ker ustvarja lažno upanje in ljudi odvrača od dejanskega iskanja strokovne pomoči. Pravilno poimenovanje stvari je zato ključno, da ne bi ljudi zavajali, ter da bi jim dejansko pomagali.
Šamansko bobnanje lahko imenujemo orodje sprostitve, samorefleksije ali obrednega doživljanja – nikakor pa ne terapija za travmo in podobno.
Pogoji za resnično zdravljenje travme
Zdravljenje travme zahteva veliko več kot močan zvok ali polaganje rok. Raziskave in praksa terapevtov kažejo, da se travma lahko zdravi le, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
- Občutek varnosti – šele ko se telo resnično počuti varno, se živčni sistem lahko umiri.
- Sočuten, varen odnos – travma se je zgodila v odnosu, zato se celi tudi skozi odnos; terapevtski ali drug varen odnos je temelj okrevanja.
- Postopnost – travme ni mogoče odpraviti na silo ali čez noč. Zdravljenje poteka počasi, skozi majhne korake, ki jih telo zmore prenesti. Izkušeni strokovnjaki za delo s travmo se tega dobro zavedajo in znajo proces prilagoditi tako, da se travmatični občutki predelujejo le postopoma, v obvladljivih odmerkih.
- Povezava s telesom – ker je travma zapisana v telesu, je zdravljenje mogoče šele takrat, ko se naučimo prepoznavati telesne občutke in jih varno predelovati. Ob tem postopoma krepimo sposobnost za doživljanje intenzivnejših čustev, ki jih telo lahko prenese - ob podpori drugega, reguliranega živčnega sistema.
- Integracija – zdravljenje ne pomeni, da travma izgine, temveč da jo postopoma vključimo v svojo življenjsko zgodbo in jo lahko nosimo brez stalne preplavljenosti.
Travma je kompleksen pojav, ki ga je mogoče varno nasloviti le ob pomoči usposobljenih strokovnjakov, ki razumejo delovanje živčnega sistema, dinamiko odnosov in učinke travme na telo in psiho. Zato je pomembno, da se ob iskanju pomoči obrnete na izobražene terapevte, psihologe ali druge strokovnjake, ki delujejo na področju travme. Le v varnem odnosu, ki temelji na znanju, sočutju in etiki, lahko postopno zacelimo rane in pridemo do resničnega okrevanja.
Raziskave in viri
- Raziskave na področju glasbene terapije (npr. American Music Therapy Association) potrjujejo, da glasba lahko zmanjša stres, izboljša razpoloženje in podpira občutek povezanosti – vendar ni dokazov, da glasba sama po sebi zdravi travmo.
- Študije o somatskih terapijah (npr. Payne, Levine & Crane-Godreau, 2015) kažejo, da pristopi, ki vključujejo telesno zavedanje, pomagajo zmanjšati simptome travme – a vedno v kontekstu terapevtskega odnosa, ne zgolj ob ritualnem zvoku.
- Polivagalna teorija (Porges, 2011) znanstveno podkrepi, da travma ni »v glavi«, temveč v avtonomnem živčnem sistemu. Zato zdravljenje zahteva varno sočloveško prisotnost in postopno regulacijo, ne le senzorične stimulacije.
Boben ali energijsko zdravljenje nas lahko sprosti, pomiri in obudi občutek povezanosti s svetim. V tem smislu je lahko dragocen sopotnik na poti osebne rasti. A travme ne more pozdraviti. Travma je zapisana v živčnem sistemu in odnosih – in tam se lahko tudi zaceli. Šele ko se nezavedni vzorci v telesu in živčnem sistemu preoblikujejo skozi varne izkušnje, lahko govorimo o resničnem zdravljenju travme – in tega noben boben, pa naj bo še tako mogočen, ne more zagotoviti sam po sebi.
Zato je nujno, da duhovne prakse poimenujemo jasno in odgovorno. Le tako preprečimo zavajanje in omogočimo, da ljudje poiščejo resnično podporo, ki jo potrebujejo za okrevanje.
Novo na Metroplay: Podkast o vinu: Iz trte izlito I Katja Šuklje Antalick: "Vinogradništvo in vinarstvo je strast, ki jo je treba deliti"