Kaj pomeni biti v zrelem odnosu?
Odrasle, zrele ljubezni si želimo vsi, a velikokrat ne vemo, kako jo doseči. Čeprav večkrat za slabe odnose krivimo druge, bo zrela ljubezen ostala le želja, dokler ne bomo odrastli tudi sami. Naša prva naloga je, da se odkrito vprašamo, ali se v odnosih obnašamo bolj kot odrasli ali bolj kot otroci. Samo zato, ker si zrele ljubezni želimo, še ne pomeni, da smo nanjo tudi pripravljeni.
Kar nekaj mojih odnosov so sestavljali moški, ki so bili sicer odrasli, a so v svoji notranjosti obtičali na čustveni ravni dečka. Čeprav so bili alarmi očitni, sem slepo verjela, da bo drugače. In ker nisem bila pripravljena sprejeti te resnice, sem bila neodrasla tudi sama. Moja pričakovanja do drugih so bila nesmiselna glede na to, da teh standardov nisem dosegala niti sama. Čeprav sem si želela zrelega odnosa, sem ga iskala na napačni poti.
Včasih sem verjela, da mora biti ljubezen malce turbulentna, da ostane vznemirljiva. Mislila sem, da so odnosi brez drame sicer mirni, a dolgočasni in da je v redu, če si včasih malce vzkipljiv. Skupna ljubezen do drame je točno tisto, kar največkrat skupaj drži nezrele odnose. Kljub temu, da se partnerja neprestano prepirata, lahko takšna vožnja na vlakcu smrti postane zasvojljiva za obe strani.
Končno se mi je posvetilo, da moram (če želim najti razmerje, ki si ga želim) s spremembami začeti pri sebi. Le tako se bom lahko znebila starih vzorcev, ki se bodo nehali ponavljati in mi prinašati vedno enake ljudi. Za svojo srečo sem se prenehala zanašati na druge in odgovornost prevzela v svoje roke, saj sem ugotovila, da si lahko le sama zagotovim dolgotrajno in pristno srečo.
Potrebno se je zavedati, da se ljudje neprestano učimo in spreminjajo. Opustiti moramo prepričanje, da bo oseba, s katero smo začeli, na koncu zveze še vedno enaka. Sprememba zna biti zastrašujoča, a opustiti moramo potrebo po tem, da ostajamo enaki in se nehati oprijemati stvari le zato, ker so varne in udobne. To moramo sprejeti tudi pri drugemu in biti odprti za to, kar postaja.
Zaupanje v zrelem odnosu pride samo po sebi. Ena pomembnejših značilnosti, ki loči tovrstne odnose od drugih je ta, da oba partnerja prevzemata odgovornost zase in sta sposobna priznati tudi svoje napake. Seveda tudi zreli odnosi niso popolni – še vedno obstajajo težave, a vsak problem se rešuje na zrel in odrasel način, s poudarkom na dobri komunikaciji. Oba partnerja si pustita biti ranljiva in ne dovolita, da bi njun ego in ponos sabotiral odnos.
Če kar naprej sklepamo kompromise in se žrtvujemo stvari, ki jih imamo radi, da bi ohranili odnos, nas to na dolgi rok začne uničevati. Popolnoma mogoče je živeti polno in srečno življenje, brez da bi druga oseba nosila težko odgovornost, da izpolni vse naše potrebe.
Prav tako se v zrelem odnosu ne srečujemo z igricami, prikritimi načrti, nadzorom ali manipulacijo. Drug drugemu razkrijemo vse svoje karte, tako da ni prostora za ugibanja in poskuse branja misli.
Najbolj čudovita stvar zrele zveze je ta, da partnerja drug do drugega ne gojita pričakovanj in ne pritiskata drug na drugega, da bi morala biti kar koli drugega kot to, kar sta. Prav tako ne postavljata pravil in ultimatov, saj se medsebojno sprejemata, spoštujeta in si zaupata.
Zrela oseba se zaveda, da ji partner ne more ponuditi vsega, kar potrebuje. Tako kot pri hrani moramo tudi v odnosih najti različne stvari, da v celoti nahranimo naše telo – pri odnosih pa tudi misli. Nekateri so se ob tem spoznanju podali na pot etične nemonogamije - a to še ne pomeni, da morate vi storiti enako. Dovolj je, da ozavestite pomembnost prijateljstev, hobijev in interesov za ohranjanje zdravja in polnosti srca.
Najprej moramo sami postati oseba, s katero bi radi bili v odnosu. Ko enkrat zaživimo polno in se zavedamo, kdo smo in kaj pravzaprav želimo od druge osebe, te vrste osebe in odnosa ne bomo spregledali takrat, ko bo prišel.
Vir: www.elephantjournal.com