Preobčutljiva princesa iz pravljice ni edina. Kar dvajset odstotkov ljudi je veliko bolj občutljivih od povprečja. Močneje doživljajo dražljaje iz okolja, imajo bolj izraženo intuicijo in jih moti vsako ‘zrno graha’, če gre za hrup, gnečo ... A če se naučijo živeti s to preobčutljivostjo, lahko postane velik dar.
Natančneje kot drugi prepoznate čustva in želje drugih.
Vpijate razpoloženja ljudi okoli sebe, naj bodo dobra ali slaba. Ne prenašate krivde in grobosti, tudi če sta usmerjeni proti vam neznanim osebam ali živalim. Težko prenašate negotovost in se grizete v sebi, medtem ko pričakujete razplet situacije. Ni vam jasno, kako se nekateri ne ozirajo na grožnje, ki so vam očitne, kako ignorirajo tveganja in se ne zmenijo za krivico, kako se kljub nevarnosti veselijo in šalijo.
Vse to se vam dogaja, ker ste zelo občutljiva oseba.
Takšna je tudi Anamarija (33), ki se je sprla s sosedi, katerih otrok je pred njo s kamni obmetaval golobe.
“Srce me je bolelo, ko sem gledala ptice, ki v paniki bežijo, medtem ko okoli njih žvižgajo kamni,” pravi dolgoletna članica dveh društev, od katerih eno ščiti ženske žrtve nasilja, drugo pa se bori za pravice živali.
“Beseda občutljiv ima v našem prostoru velikokrat negativen predznak. Biti občutljiv je prej nekaj slabega kot dobrega. Toliko bolj to velja za preobčutljivost. Sama pri svojem delu raje uporabljam besedo senzitivnost (biti dojemljiv za dražljaje: čustvene, dražljaje iz okolja), razlaga Klaudija Ferčak, zakonska in družinska terapevtka s Centra za družinsko in zakonsko terapijo Stik.
Če sodite v to skupino ljudi, je vaša naravna obramba pred stresom slabša in bolj trpite zaradi duševne ali telesne bolečine. Toda zelo občutljivi ne trpijo bolečine zato, ker bi narobe razumeli svet, le natančneje kot drugi odkrivajo možne težave in predvidevajo neželene posledice.
Z opažanjem podrobnosti pri drugih prvi opazijo, da je nekaj narobe, njihov fino uglašeni živčni sistem pa jim tudi pomaga, da se izognejo nevarnosti, v katero padejo njihovi bližnji z manj izostrenimi čutili.
“Senzitivnost se pojavi in razvije v prvi vrsti zato, da bi nam bila v pomoč. S tem ko več zaznamo, se lahko v situacijah, ki jih naši možgani zaznajo kot nevarne, hitreje in bolj zavarujemo. Pomaga nam torej (pre)živeti,” pravi Klaudija Ferčak.
In dodaja: “Senzitivnost bi torej morala delati v naše dobro, da bi bili bolj mi, da bi se razvila naša enkratnost. Problem nastane, ko situacija ni več nevarna, a jo naši možgani še vedno zaznavajo kot nevarno. Zato je pomembno, kako jo dojemamo, sprejemamo in se naučimo živeti z njo.”
Občutljivost pa naredi ljudi tudi bolj odprte za prijetne dražljaje.
Intenzivneje opažajo tudi lepe stvari iz okolja ter močneje in dlje časa doživljajo srečna čustva. Obstajajo tudi dokazi, da so posebno občutljivi ljudje zaradi močnega zaznavanja in opazovanja podrobnosti izredno ustvarjalni.
Z raziskavo, objavljeno leta 2003 v reviji Journal of Personality and Social Psychology, so ugotovili, da ustvarjalni bolj opažajo zunanje dražljaje v primerjavi z manj ustvarjalnimi ter so pri reševanju nalog njihovi možgani bolj aktivni. Občutljivost je brez dvoma dvorezni meč.
Kakšno breme lahko prenašate
Visoka občutljivost je za navadne ljudi precejšnja neznanka. Povprečen človek meni, da je občutljivost posledica negativnega razmišljanja, da so umetniki razvajeni in nezreli in bi se morali potruditi biti bolj utrjeni.
A ‘občutljivčki’ imajo bolj prefinjen živčni sistem, ki jim omogoča, da vidijo, slišijo, vohajo in čutijo več kot drugi. Občutljivemu posamezniku v možgane priteka več podatkov, zaradi česar se počutijo ‘zasuti’ oziroma preveč pod stresom.
Z raziskavo, narejeno na otrocih, mlajših od enega leta, so znanstveniki ugotovili, da se približno deset odstotkov ljudi rodi s slabšo odpornostjo proti stresu. Še toliko jih razvija povišano občutljivost pod vplivom močnega ali dolgotrajnega stresa.
“Lahko se razvije kot ‘strategija preživetja’ ob določenih težkih, celo travmatičnih izkušnjah v naši preteklosti (v prenatalnem obdobju, v času otroštva), lahko pa se pojavi kot posledica preobremenjenosti, ko imamo vsega veliko in preveč. Slednje doživlja vsak od nas kdaj pa kdaj, včasih pa celo daljše časovno obdobje ob življenjskih prelomnicah, pri ženskah pa je senzitivnost povezana tudi z menstrualnim ciklusom in s tem povezanim hormonskim delovanjem,” razlaga Klaudija Ferčak.
Kaj se dogaja v stanju stresa
Večja kot je naša toleranca na stres, večji stres lahko prenesemo in vseeno ob tem ostanemo zdravi in srečni. Stresni odziv telesa je kup zapletenih biokemičnih procesov, s katerimi se telo spopada s stresorji. Ko naša čutila opazijo nevarnost (če je resnična ali ne), pošljejo signal pristojnim možganskim centrom, ki aktivirajo žleze z notranjim izločanjem. Žleze potem ločijo hormone stresa, katerega vloga je mobilizirati energijo za hiter ukrep – boj ali pobeg. Ta mehanizem je nujen za preživetje pri akutni nevarnosti, a če se ‘okvari’ in je vedno vklopljen, postane težava.
Če se hormoni stresa dolgo izločajo, porušijo celo vrsto pomembnih bioloških funkcij. Podaljšana prisotnost teh hormonov uničuje možganske celice in moti dejavnost drugih kemičnih snovi, ki so zadolžene za mir, ugodje, libido in drugo. Zaradi prevlade hormonov stresa nad hormoni sreče občutljivi več trpijo in manj uživajo v življenju. Ker so bolj dojemljivi do bolečine kot do ugodja, je njihova prednostna želja, da se zaščitijo pred bolečino, zaradi česar se obnašajo previdno in zadržano, izogibajo se tveganim okoliščinam in se trudijo, da ne bi prizadeli drugih.
Občutljivi so bolj humani
Za posebno občutljive, kot je Anamarija, je značilno obzirno obnašanje do drugih živih bitij, vključno z živalmi in rastlinami. Ker je prizor trpljenja drugega vir stresa, tisti, ki je manj odporen, tudi sam trpi, če opazi koga v težavah.
Zaradi izjemne empatije ‘občutljivčki’ niso le manj nagnjeni k temu, da bi koga prizadeli, temveč skušajo tudi aktivno pomagati. V zasebnem življenju so zvesti in sočustvujoči prijatelji, na katere se splača zanesti.
Posebno občutljivi ljudje neizogibno prihajajo v stik z bolj odporno večino, ker je odpornih preprosto več. Po statističnih podatkih več kot tretjina ljubezenskih zvez vključuje enega občutljivega partnerja. Študije kažejo, da je občutljivi osebi precej lažje v življenju, če ima prav tako rahločutnega partnerja. Če sta v zvezi ena občutljiva in ena odporna oseba, je nevarnost nesporazumov velika.
Kdor je močno odporen proti stresu, je manj sočustvujoč, kljub temu, da ga dobra vzgoja lahko pelje do tega, da prepozna ljudi v težavah in jim vseeno pomaga. Ker je manj ranljiv, mu ni treba vlagati energije v izogibanje stresa in gradnjo obsežnih obrambnih mehanizmov, temveč se nemoteno spušča v iskanje užitkov.
Zato bo pogosteje hodil v družbo ali potoval, šel na zabave, menjal službe, stanovanja ali partnerje, se ukvarjal z bolj nevarnim in tveganim delom ali konjičkom. Morda bo kockal, veliko zapravljal in se spopadal le zato, da bi doživel dovolj močan dražljaj.
“Mojega fanta je jezilo, ker nisem želela z njim na hrupne zabave, sprejeme in plese z veliko neznanimi ljudmi. Ni upošteval moje razlage, da se na takšnih krajih ne počutim dobro, da se me loteva slabost in mi razbija srce. Ugovarjal mi je, da ne znam uživati, toda moje težave niso povezane z znanjem,” pravi Andreja (28), ki je razumevanje našla pri sedanjem partnerju, ki je podobno občutljiv kot ona.
Ozren Podnar, priredila: Petra Arula, foto: Shutterstock