Lasje povedo, kdo ste

11. 7. 2013
Deli
Lasje povedo, kdo ste

Priznajmo si: močni ljudje nas pritegnejo... Gledamo jih in si želimo biti kot oni. Zavedno ali nezavedno.

So ženske, ki so spremenile svet. Spomnimo se na Ivano Orleansko,  preprosto kmečko dekle, ki je Francoze obudila, da so se rešili izpod angleškega gospostva. Vzela je meč, s katerim se je borila na bojiščih in si odločno odrezala lase. Bila je neustrašna. Tu so še dolgolasi heroji o katerih ženske še vedno sanjajo in čakajo, da se tisti časi plemenitih mož spet vrnejo. Svoje dolge grive so skrbno negovali. V čem neki se skriva skrivnost dolgih, bujnih las?

Navezanost boli

Predstavljate si: sveži lasje, dolgi, lesketajoči. Plapolajo v vetru. Dih jemajoči prizor, ko začutite, da vsi bolščijo v ta lepi okras vaše glave. Takoj pozabite na dolge ure v kopalnici, ko so lasje bežali po svoje in so se neukročeni upirali vaši volji kako naj bi stali. So vaš adut (med drugim). Le kaj bi brez njih? Nočete biti brez njih. So vaša identiteta. O ne, čustveno navezane na lase nismo samo ženske. Tudi moški se znajo prav ljubeče spogledovati s svojo pričesko v ogledalu.

Lasje so tudi krinka, kajne? Kot v kakšni detektivki se skrivamo za njimi, pa svoja ušesa in vse pomanjkljivosti na glavi in obrazu (najverjetneje jih sami tako doživljamo) se zakamuflirajo z lasmi.  »Bog ne daj, da bi si jih ostrigla«, benti mladenka, ko jo mati pelje k frizerju. Imate takšne, ki se mesece pripravljajo na to, da si bodo odrezale kak centimeter las. Pa takšne, ki imajo vse življenje prav isto postavitev las, kot da gre pri pričeski za igro na ukaz. Zapiha veter, ojoj, poraz!

Istovetenje vodi v težave. Ko se poistovetimo s pričesko, s svojo podobo, lepoto, ki je odsev našega stila, postanemo omejeni. Hej, da ne bo pomote, pa saj je dobro, da imamo modo, trende, stile in originale. Govorim o tem, da si tako zelo navezan, da ne moreš spremeniti, izpustiti, odrezati. V ozadju pa strah in togost, ki ju oseba lahko čuti posledično na vseh področjih življenja.

Moč v laseh

Ste že kdaj videli Indijanca brez las? Črni kot oglje, razpuščeni ali spleteni v debelo kito, so lasje del Indijančeve duše. Po Vietnamski vojni je neka ameriška raziskava izbrala mlade dolgolase Indijance in jih preizkusila v različnih testih. Indijance z enakim številom točk so razvrstili v pare. Enemu so obrili glavo, drugemu ne. Oba Indijanca, obritoglavec in dolgolasec sta v testu morala spati ponoči ob ognju. Približeval se jima je sovražnik. Ker Indijanci globoko verjamejo, da so dolgi lasje podaljšek intuicije, njihov subtilni 6. čut, veste kaj lahko pričakujete. Obritoglavec se ni zbudil. Dolgolasi Indijanec je sovražnika začutil, se zbudil in se rešil. Primer lepo pokaže, da najgloblja prepričanja na podzavestni ravni živijo skozi nas in dokazano delujejo.

Lasje že skozi celo zgodovino nosijo simbolni pomen. Bogovi ljubezni, utelešeni v moškem, so svojo moč izkazovali tudi skozi dolge, mo(go)čne lase, ki so nedvomno odraz človekovega zdravja in vitalnosti. Biblijska zgodba o mogočnem Samsonu pripoveduje o njegovi neizmerni fizični moči za katero se v resnici skriva skrivnost. Z njo raztrga leve in z lahkoto kljubuje vsem sovražnikom. Ko mu jih odrežejo, izgubi svojo moč. Je mar možno, da zgodovina živi v nas?

Nekje na podzavestni ravni, kjer smo zaradi starih in davnih prepričanj, ki so se prenašala iz roda v rod, ostajamo navezani na nekaj, kar so zgolj dlake na glavi; zgolj fizična zaščita pred soncem in mrazom?

Lasje povedo, kdo ste

Lasje niso samo lasje. Lahko imajo zvodniški značaj, so predmet zapeljevanja, statusni simbol. Zaradi enega samega lasu greste lahko tudi v zapor. Če ste seveda zagrešili kriminalno dejanje in vam je na licu mesta (nevede) izpadel las. Kot okostje se naši lasje ohranijo še dolgo po tem, ko telo razpade. In njihova analiza nakaže celo na vašo rasno pripadnost. Korenina vsebuje DNK, iz te pa so razvidne dedne predispozicije, bolezni in še kaj. Se še čudite, da se mnogi, ki se ozdravijo težke bolezni, postrižejo?

Poletje je čas očiščenja

V času materializma, navezovanja na vse mogoče, so tudi lasje pogosto tako močno del naše osebnosti, da jih preprosto nočemo izgubiti. Čiščenje lastnine je lahko mukotrpno. Ko lase odrežete, se lahko počutite, kot, da ste odrezali del sebe. In kako prav imate. Res je tako. Toda v ozadju (le priznajte, je nek pogum, da to storite), še posebno, če glavo počistite temeljito.

Vse, na kar smo navezani, nosi energijo. Prepolne omare, nezmožnost, da se čemu odrečemo, nas v resnici dela depresivne in šibke. Globoko v sebi vemo, da smo odvisni. Od mnenja drugih, od ugajanja ... do tistega, v kar verjamemo sami. Tako lahko verjamemo, da so lasje naša moč ali pa obratno: da smo močnejši brez njih. Nedvomno smo močnejši, ko smo se sposobni posloviti od delčka sebe. Popolnoma v redu je, da tudi lasem pustimo »oditi«. To je priložnost za nov začetek.

Na terapiji

Spominjam se lepotice Tanje, ženske srednjih let, ki je prišla k meni na terapijo. Takrat sem bila še zaprisežena blondinka. In ja, vem kako je, če so lasje predmet poželenja. Temelj ženstvenosti. Ob tem pa pozabljamo, da ženska energija prihaja globoko od znotraj. Tudi skozi samozavest, da si drznemo biti to kar smo. Da bi vedele, kdo smo, je včasih potrebno veliko stvari odrezati.

Počasi sva skozi terapije odstranili ves make-up, kar pri meni v simbolnem pomenu pomeni: očistiti podzavest in sneti maske, ki jih nosimo. In drage ženske, da boste vedele, zaradi mask in vlog smo nesrečne! Včasih pa tudi zaradi dolgočasne goste grive, ki si je ne upamo spustiti. Spremembe v podzavesti so izboljšale njeno slabo samopodobo. Sama je ugotovila, da je na sto načinov kompenzirala primanjkljaj samozavesti skozi atribute. Želela je ugajati. Bolj kot je ugajala drugim, bolj kot je zapeljevala z dolgimi lasmi, bolj je ostajala sama, nekako nesrečna, ker ni našla, kar je iskala. Pravo ljubezen.

Spremenila se je. Iz dolgih las, ki jih je ure občudovala v ogledalu, iz košatega čopa, ki ga je razkazovala ponosno kot Lipicanec svoj rep, je zarezala v lastne strahove. Lasje so bili simbol vsega, česar si ni drznila. V njej ni bilo poguma, da bi uzrla pravo sebe - in vse »pomanjkljivosti« videla kot ljubke posebnosti. Spomnim se, da je veselo žvrgolela nekaj o svobodi.

Pa ve, ste svobodne?

Mojca Debelak, www.mojchi.com

Novo na Metroplay: Duhovne zlorabe in psihološke manipulacije | Zmago Švajncer Vrečko