Sindrom PETRA PANA imajo tisti, ki nočejo odrasti

2. 9. 2023
Deli
Sindrom PETRA PANA imajo tisti, ki nočejo odrasti (foto: shutterstock)
shutterstock

Morda poznate zgodbo o Petru Panu, dečku, ki živi v čarobnem kraju "Neverland", kjer mu nikoli ni treba odrasti. Kljub temu, kako veličastno bi bilo, če vam nikoli ne bi bilo treba plačevati računov ali se dogovoriti za pregled pri zdravniku, je v življenju pomembno postati odgovorna odrasla oseba. Peter Pan se je izogibal odgovornostim odraslosti in ljudje s sindromom Petra Pana običajno počnejo enako.

Sindrom Petra Pana je "pop" psihološki izraz, ki se uporablja za opis odrasle osebe, ki je čustveno in socialno nezrela. Gre za metaforo, ki temelji na konceptu neodraščanja in ujetosti v otroštvo. 

Izraz "sindrom Petra Pana", imenovan po dečku, ki ni nikoli odrasel, je bil prvič viden v knjigi psihoanalitika Dana Kileyja iz leta 1983 "The Peter Pan Syndrome: Men Who Have Never Grown Up". Izraz opisuje pojav odraslih, ki se starajo fizično, ne pa tudi čustveno. Kiley se je v svoji raziskavi osredotočil na moške, vendar se sindrom Petra Pana lahko nanaša na kateri koli spol. 

Odrasli s sindromom Petra Pana se izogibajo osebnim in poklicnim odgovornostim v odrasli dobi, saj jim niso kos. 

Sindrom Petra Pana ni uradna diagnoza ali stanje duševnega zdravja, ki ga priznava Svetovna zdravstvena organizacija ali Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj (DSM-5). Kljub temu pomaga poimenovati opozorilne znake tovrstne čustvene nezrelosti, ki jih lahko vidimo v ljudeh okoli sebe ali pri sebi.

Čeprav so ljudje s sindromom Petra Pana po starosti odrasli, pa se trmasto upirajo prevzemanju odgovornosti odraslosti. 

Značilnosti Peter Pan sindroma

Težave z dolgoročnimi načrti 

Te osebe raje »živijo za danes« in kažejo malo zanimanja za dolgoročne načrte. Obnašajo se torej kot otroci ali najstniki, katerim ni potrebno razmišljati preveč dolgoročno. 

Nesposobnost vzpostavitve dolgotrajnega odnosa

Nekomu s sindromom Petra Pana je težko biti v dolgotrajnem romantičnem razmerju. Njihov stil navezanosti je vse prej kot varen in se ne morejo čustveno zavezati nekomu drugemu. Kažejo znake čustvene nedosegljivosti, na primer ne želijo označevati ali definirati odnosov, ali pa ves čas menjujejo partnerje. Niso dovolj čustveno zreli, da bi bili sposobni vzpostaviti globok intimen odnos z drugo osebo. 

Zanašanjo se na druge ljudi, da bodo poskrbeli zanje

Za nekoga s sindromom Petra Pana je lahko značilno, da je še vedno zelo odvisen od staršev ali družine. Ne morejo storiti ničesar, kar bi jim pomagalo na smiseln način ali da bi se resnično ločili od svojih izvornih družin. Uživajo v tem, da zanje skrbijo drugi ljudje," pravi psihiater Gauri Khurana. 

Ni zanimanja za osebno rast

Ko se staraš, rasteš kot oseba. Ko pa imate sindrom Petra Pana, ni razloga za rast: uživate v življenju, kot v najstništvu, in v tem ne vidite ničesar slabega.

Težko sprejemanje odločitev

Povprečen človek vsak dan sprejme ogromno število odločitev. To je pomemben del odraslosti. Nekdo s sindromom Petra Pana pa se lahko temu izogne tako, da nekdo drug prevzame vodstvo. So popolnoma ohromljeni, ko se je potrebno za nekaj odločiti. 

Težave z denarjem

Nespametno zapravljajo denar in imajo druge težave z osebnimi financami. Niso vešči s svojim denarjem. Za nekoga s sindromom Petra Pana urejanje in sledenje osebnih financ ni pomembna naloga. Morda je celo nekaj, čemur se v celoti izogibajo – dokler na njihovem računu ni negativnega stanja.

Izogibanje konfliktom in konfrontacijam

Nekdo s sindromom Petra Pana ima čustveno zrelost otroka, ki se ne zna zrelo izražati in zavestno delati s svojimi čustvi. Ko gre za konflikte in soočenja, se jim izogibajo po svojih najboljših močeh. Včasih pobegnejo stran od realnosti (igrice, televizija, telefon, alkohol), drugič pa odvihrajo stran in se zaprejo v spalnico.

Zanemarjanje gospodinjskih opravil

Njihovo stanovanje je kaotično, umazano in razmetano. Red jim ni pomemben, tako kot ta ni pomemben majhnemu otroku.

Kaj povzroči sindrom Petra Pana? 

Nekateri strokovnjaki menijo, da sindrom Petra Pana povzročajo preveč zaščitniški starši. Starši morajo podpirati in negovati svoje otroke, vendar pa je potrebno tudi, da otrok pridobi samozavest, ki mu omogoči, da se postavi na svoje noge ter se nauči prevzemanja odgovornosti. Ko otroci odrastejo, se morajo naučiti, da se lahko spopadejo s težavami ter jih rešujejo. 

Recimo, da ste imeli starše, ki so bili kot "helikopterji", to pomeni, da so bili vedno zraven in ves čas vpleteni v vaše življenje. Poskrbeli so za vse in bili preveč zaščitniški. Morda so vas bodrili in vas varovali, vendar so tudi ustvarjali majave temelje za vaš odrasli jaz. Tako ste se počutili negotove ali zaskrbljene, ko je prišel čas, da pričnete prevzemati odgovornost zase. 

Na drugi strani spektra pa recimo, da ste odraščali v družini, v kateri so bili nasilni  starši, ali starši, ki so vas zanemarjali. Spet se nikoli niste zares naučil, kako biti odrasel. Strah in negotovost, s katerimi ste odraščali, se manifestirata v odrasli osebi, ki ni prepričana vase in se boji narediti kaj narobe, zato se vsemu raje izogiba. 

In če ste prišli iz doma z ekonomskimi ali čustvenimi težavami, kjer se nikoli niste naučili ravnati z denarjem ali odnosi, je zamisel, da bi ostali v identičnem stanju tudi v odrasli dobi zelo privlačna. 

Na koncu je vse odvisno od tega, kaj ste se naučili kot otrok in kakšne temelje so vaši starši ali skrbniki oblikovali za vas.

Kako je narcizem povezan s sindromom Petra Pana? 

Pomembno je razumeti, da ti dve stvari nista enaki. Delita pa si nekaj skupnih točk:

  • Nesprejemanje odgovornosti
  • Obtoževanje drugih
  • Dajanje prednosti njihovim perspektivam
  • Dajanje prednosti njihovim željam
  • Strah pred kritiko

Kako ravnati s sindromom Petra Pana?

Težava je, da ljudje s sindromom Petra Pana nimajo sposobnosti, da ga prepoznajo pri sebi. V tej situaciji/miselnosti so bili večino svojega življenja in ne poznajo drugega načina. 

Če se zavedate, da se vam dogaja "Peter Pan" oz. da vaš brezskrbni življenjski slog pronica na druga področja vašega življenja in povzroča resne težave v vaših odnosih, poklicnem življenju ali splošnem počutju, strokovnjaki predlagajo, da začnete s terapijo. Naredite prostor za radovednost in ugotovite, kakšno življenje so živeli predniki pred vami in kje tiči vzrok, zakaj ste bili porinjeni v takšen stil življenja. 

Vir: mindbodygreen.com, Alex Shea