Psihologi poudarjajo, da je intuicija dobra pri reševanju problemov, s katerimi imate veliko izkušenj, vendar je lahko precej slaba pri sprejemanju novih odločitev, ki jih vaša podzavest ne pozna, saj se ta vedno odloča gleda na pretekle izkušnje.
Poslušaj sebe, svojo intuicijo, svoj notranji glas, zaupaj svojemu občutku, sledi svojemu srcu... Vse to so danes že malce zlajnani osladni stavki, ki sicer nosijo v sebi pomemben opomnik, a vendar ni vse tako preprosto, kot se sliši.
Preberite si še:
"Intuicija" je namreč zelo spolzki pojem. Njeno definicijo je mogoče raztegniti tako, da vključuje skoraj karkoli; od prirojenega instinkta, strokovne presoje do stare kmečke pameti.
Ljudje se sicer na splošno strinjajo, da se intuicija nanaša na možganski proces, ki pride do hitrega sklepa brez zatekanja k zavestnemu razmišljanju. Poleg tega se običajno domneva, da ta proces črpa iz velikega skladišča spominov uma.
Bruce Henderson, ustanovitelj Boston Consulting Group, se je morda najbolje izrazil, ko je leta 1977 intuicijo poimenoval "podzavestna integracija vseh izkušenj, pogojev in znanja v življenju, vključno s kulturnimi in čustvenimi pristranskostmi tega življenja."
Vsekakor drži, da je um čudovit procesor informacij – brez njegovega skritega toka izračunov bi bili izgubljeni v tem svetu. Res pa je tudi, kot je namignil Henderson, da gre za nepopoln procesor. Proučevalci možganov so pokazali, da je naše mišljenje podvrženo vrstam pristranskosti in napak, ki večinoma delujejo na podzavestni ravni – z drugimi besedami na ravni intuicije.
Večjo težo dajemo informacijam, ki na primer potrjujejo naše domneve in predsodke, zavračamo pa tiste, ki bi jih postavili pod vprašaj. Prav tako smo bitja statusa quo, kar nas pripelje do zaključkov, ki opravičujejo in ohranjajo trenutne razmere, in nas odbija vse, kar bi razburkalo naše vode.
Na nas prav tako neracionalno vplivajo prve informacije, ki jih prejmemo o določeni temi - postanejo, kot pravijo raziskovalci, "sidro", ki določa in izkrivlja, kako obdelujemo vse nadaljnje podatke.
Najnevarnejša od teh pomanjkljivosti, ko gre za intuicijo, je naša globoko ukoreninjena potreba po videnju vzorcev. Zdi se, da dobro dokumentirana zmogljivost uma za prepoznavanje vzorcev leži v samem jedru intuicije – tako možgani sintetizirajo informacije iz preteklosti in jih uporabljajo za razumevanje sedanjosti in predvidevanje prihodnosti. To pa nas lahko pripelje v težave.
Raziskovalci so pokazali, da je naša nezavedna želja po prepoznavanju vzorcev tako močna, da jih rutinsko zaznavamo tam, kjer v resnici ne obstajajo. Ko se soočimo z novim pojavom, ga poskušajo naši možgani kategorizirati na podlagi naših prejšnjih izkušenj, da ga umestijo v enega od vzorcev, shranjenih v naših spominih. Težava je v tem, da pri prilagajanju neizogibno filtriramo prav tiste stvari, zaradi katerih je pojav nov in hitimo reciklirati rešitve iz preteklosti.
Ta nagon, ki se zdi, da ga je evolucija vdelala v naše razmišljanje, je izjemno koristen v situacijah življenja ali smrti, kjer so fine razlike nepomembne. Ko smo bili jamski človek in videli nenavadne živali, ki jedo druge jamske ljudi, potem je bilo verjetno pametno, da smo pobegnili pred vsako nenavadno živaljo, na katero smo naleteli – tudi če zveri še nismo videli prej.
Če bi si takrat privoščili natančno analizo situacije, bi tvegali. Ampak danes nismo več jamski ljudje. Intuicija ni sredstvo za ocenjevanje kompleksnosti, ampak za njeno ignoriranje. Intuicija je lahko dragocena, če ste gasilec v goreči stavbi ali vojak na bojišču. Ni pa tako dragocena, če se vam ne gre za preživetje. V zapletenih situacijah so drobne podrobnosti in fine razlike pomembne – in pogosto prav te ločijo uspeh od neuspeha.
Bolj kot je situacija zapletena in kompleksna, bolj zavajajoča postaja intuicija. V resnično kaotičnem okolju je zadnja stvar, ki bi jo želeli storiti, poskusiti uporabiti intuicijo.
Kdaj torej ni dobro upoštevati intuicije?
Če smo v stresu, anksiozni, tesnobni, raztreseni, takrat zagotovo nimamo dobrega stika s seboj in nimamo dostopa do intuicije oziroma lahko čutimo zgolj lažno intuicijo, ki temelji na naši podzavesti.
Zato je pomembno pri odločevanju upoštevati tudi nasvete in poglede drugih. Intuicija vam lahko priskrbi dragocene vpoglede, pomembno pa je tudi, da razmislite o morebitnih posledicah svojih dejanj in jih pretehtate s svojimi vrednotami in cilji.
Vedno je dobro zbrati čim več informacij in razmisliti o svoji odločitvi, preden ukrepate. Morda bi bilo koristno tudi, da se za dodatno perspektivo pogovorite s strokovnjakom ali prijateljem, ki mu zaupate.
Včasih ni pravi odgovor intuicija, ampak realistično razmišljanje o verjetnih rezultatih, da tako sprejemate modre odločitve, ki jih ne boste obžalovali.
Bistvo pa je, da če nismo v stiku s seboj, s svojim telesom, ne moremo biti v stiku s svojo intuicijo. Težava pa je, da se tega običajno sploh ne zavedamo in tako pogosto zaupamo lažni intuiciji, ki temelji na naši podzavesti in preteklih izkušnjah - tudi travmah.
