Ena od najbolj čistih oblik služenja je pomoč in ljubezniva skrb za srečo drugih brez kakršnegakoli pričakovanja oziroma nagrade za trud. V vseh svetih spisih je nesebično služenje opisano kot osnovno načelo, s katerim je Stvarnik ustvaril svet in s katerim ga vzdržuje.
Ne delaj le v svojo korist, ampak misli tudi na druge ljudi! (iz eskimske iniciacije)
Albert Schweitzer, nemški evangeličanski teolog, popotnik, filozof, zdravnik, pisatelj in nobelovec, je opustil svojo zdravniško kariero in odšel v Afriko, da bi pomagal pri gradnji bolnišnic za revne domorodce. Njegovi prijatelji, ki so menili, da tako neumno troši svojo nadarjenost in znanje, so k njemu poslali svoje predstavnike, da bi ga nagovorili k vrnitvi domov. Vprašali so ga: "Zakaj tako nadarjen človek opusti toliko tega, da bi delal med afriškimi domorodci?" Schweitzer je odgovoril: "Ne govorite o žrtvi. Ni pomembno, kje je človek, če lahko tam, kjer je, dela dobro. Cenim vaše ljubeznive besede, vendar sem se trdno odločil ostati tukaj in skrbeti za svoje afriške prijatelje. V Afriki je ostal do svojega 90. leta in do zadnjega trenutka služil z neverjetno strastjo do življenja.
Medicinsko sestro, ki je delala v eni od univerzitetnih bolnišnic, je zanimalo, kako uspe sestram, ki iskreno skrbijo za paciente, ostati zdrave kljub tesnemu odnosu s pacienti, ki jim pomagajo. Vedela je, da so bile poučene, da morajo iskreno skrbeti za paciente, vendar se nanje ne smejo pretirano emocionalno vezati, ker naj bi jih to zelo verjetno pripeljalo do popolne izčrpanosti. Ko pa se je pogovarjala z njimi, je ugotovila, da te ženske pravzaprav ne počnejo nič posebnega. Globok odnos s pacienti so vzpostavljale na osnovi iskrenega občutka navzočnosti in iskrene ljubeznivosti, ni šlo za kakršnokoli konkretno dejanje. Sestre so pri svojih interakcijah z bolniki spoznale, da jih takšni odnosi dvigujejo, da so silno koristni, ker jim prinašajo veliko energije, ljubezni in modrosti. Globoka in iskrena skrb za sočloveka ni nobeno od njih utrujala, izčrpavala ali ji jemala vzdržljivosti.
Ena od najbolj čistih oblik služenja je pomoč in ljubezniva skrb za srečo drugih brez kakršnegakoli pričakovanja oziroma nagrade za trud. V vseh svetih spisih je nesebično služenje opisano kot osnovno načelo, s katerim je Stvarnik ustvaril svet in s katerim ga vzdržuje.
Kadarkoli delujemo nesebično in služimo drugim, to dejanje izvira iz Boga. V začetku sta skupaj nastala človeški rod in dolžnost nesebičnega služenja, pravi Bhagavadgita. "Z nesebičnim služenjem boš vedno koristen in našel boš način zadovoljevanja svojih želja. Vsako nesebično dejanje, Ardžuna, nastane iz večne in neskončne božanske biti. Bog je v vsaki obliki služenja. Celotno življenje je podvrženo temu zakonu, Ardžuna. Kdorkoli ga prekrši s služenjem lastnemu užitku in ne ozirajoč se na tuje potrebe, je živel zaman. Tisti pa, ki spoznajo Boga v sebi, so vedno zadovoljni. Ko najdejo izvor radosti in zadovoljstva, sreče ne iščejo več v zunanjem svetu. Zanje ne obstaja nič več, kar bi lahko dobili ali izgubili; niti ljudje niti stvari ne morejo vplivati na njihovo varnost. Nikoli ne nehajte služiti svetu; s predanostjo nesebičnemu delovanju človek ustvarja najbolj vzvišen življenjski cilj. Deluj tako, da boš vedno gledal na tujo korist. To je pot popolnosti."
Na koncu življenja, po dolgoletni obsedenosti s samim sabo, je ruski pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj postal Božji služabnik. Na svoji poti svetega iskanja se je naučil številnih lekcij, ki jih je strnil v eno samcato kratko poved: "Služenje človeštvu je edini smisel življenja."
Kako preprosto in obenem globoko!
Iz uvodnika Vesne Fister v tiskani reviji Sensa avgust/september 2019; v prodaji od 2. avgusta - tudi v kompletu s knjigo Mali princ
V novi Sensi preberite tudi:
- Ekskluzivni Sensa Intrevju
Dr. Pjotr Petrovič Garjajev: Čez 100 let ne bomo potrebovali medicine
- Special Radost
Radost je stanje uma in srca
Budistična nuna Tenzin Palmo: "Tukaj smo, da odkrijemo popolnost"
Kako živeti radost? - 100 % resnično
Tonja Blatnik ‒ menedžerka z ostrim umom in milino
Človek in njegovi čuti, 2. del
Staroversko čaščenje dreves - V ravnovesju
Stres (4): depresija postaja planetarna epidemija
Plezalka Dina Štěrbová: "Včasih moraš odnehati in spet poskusiti" - Lepota bivanja
Razstrupljanje telesa in duha
- Zeleno življenje
Oaza izobilja: domače, ekološko in brez odpadkov - Vsi čuti
Nepalska poroka in poročno potovanje
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
