Šele ko presežemo osebnost, lahko odkrijemo svoj izvirni obraz in svoj pravi ter temeljni jaz.
Moški se morajo, tako kot ženske, najprej osvoboditi predvsem preteklosti. Osho to osvoboditev med drugim vidi tudi kot osvoboditev od preračunljivega sledenja znanstvenemu videnju sveta, predvsem pa osvoboditev od podrejenosti vrednotam, ki zanikajo življenje, kar pomeni tudi osvoboditev od družbenega pogojevanja, ki ga vsa verstva že tisočletja vsiljujejo človeški vrsti.
"Že kot otrok se nauči ponotranjiti cilje in vrednote svojih staršev in učiteljev, duhovnikov in politikov, vseh, ki bi lahko imeli koristi od njega, ne da bi kadarkoli podvomil vanje," pravi Osho in nadaljuje: "Tako se oddalji od svoje pristne narave, svoje izvirne biti, in ni več sposoben doživljati nemotivirane radosti, izgubita pa se tudi njegova otroška nedolžnost ter igriva ustvarjalnost. Ni več v stiku s svojim ustvarjalnim potencialom, sposobnostjo ljubiti, smehom, slo po življenju ... Družba ga vzgoji tako, da pozabi na svoje telo in zanemari svoje občutke. Tako postane neobčutljiv in otopel – v sebi tako rekoč mrtev. Nima več dostopa do prirojenih ženstvenih lastnosti čutenja, nežnosti, ljubezni in intuicije. Postane učinkovit, a brezčuten robot, ki mu vlada razum."
Družba moškega oropa njegove pristne moči tako, da ga nauči potlačiti ženstvene lastnosti miline in dojemljivosti, ljubezni in sočutja. Pa vendar ima v sebi prav vsak moški tudi 'notranjo žensko', še pravi Osho, ki rešitev vidi v meditaciji. Ta namreč lahko sproži in pospeši proces notranje rasti moškega (in ženske) ter omogoči, da postanemo celostni tako, da ustvari ravnovesje med moškimi in ženskimi elementi znotraj nas.
Celoten članek vam je na voljo v februarski številki revije Sensa
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
