V življenju ni nič stalnega, nič ne more biti stalno. Ni v vaših rokah, da bi kar koli naredili stalno. Samo mrtve stvari so lahko stalne. Bolj ko je stvar živa, bolj je miniljiva.
Danes je ljubezen tukaj, jutri pa človek ne ve. Lahko da bo še tukaj, lahko da je ne bo več. Ni v vaših rokah, da bi to nadzorovali. To je dogajanje. Ničesar ne morete storiti. Ne morete je ustvariti, če je ni. Nemara je tam, nemara je ni. Preprosto nemočni ste.
Kamenje je lahko stalno. Cvetje ne more biti.
In ljubezen ni kamen, temveč je cvet, in to redek cvet.
Srce je preseganje dvojnosti. Srce stvari vidi jasno, ljubezen pa je njegova naravna lastnost in ne nekaj, v čemer bi se morali izuriti. In ta ljubezen nima nasprotja v sovraštvu.
Zmožni ste preiti onkraj dvojnosti ljubezen/sovraštvo. Prav zdaj v vašem življenju oboje hodi z roko v roki. Ljubite isto osebo, kot jo sovražite, zato je zjutraj na vrsti sovraštvo, zvečer pa ljubezen - kar pa povzroča veliko zmedo. Niti ne razumete, ali ljubite osebo ali jo sovražite, ker oboje počnete ob različnih časih.
Vendar tako deluje um, ki deluje prek protislovij. Tudi evolucija deluje prek nasprotij, vendar ta nasprotja v obstoju niso protislovja, temveč se dopolnjujejo.
Tudi sovraštvo je neka vrsta ljubezni, le da stoji na glavi.
Iz Oshove knjige Zlata zrna: sporočila obstoja (založba Primus)
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
