Sporočilo preminulega slikarja Ketut Liyerja (iz filma "Jej, moli, ljubi")

14. 7. 2016
Deli
Sporočilo preminulega slikarja Ketut Liyerja (iz filma "Jej, moli, ljubi") (foto: Katedra Veduna)
Katedra Veduna

Duhovna učiteljica in pisateljica Mirit je skupaj z balijanom taksu tapankan Arijem Ketutom iz vasice blizu Ubuda, ki naj ostane anonimna, kanalizirala sporočila in zavedanja vezana na preminulega slikarja Ketut Liyerja, bralca življenjskih črt z dlani ter razlagalca svetih spisov na palmovih listih lontarjih. Mož je doživel veliko slavo po filmu "Jej, moli, ljubi". Branje duše (soul reading) je na Baliju dokaj običajno, še zlasti po smrti, ko ljudje želijo preveriti neskomunicirano.

Ketut Liyerjevo branje duše (soul reading)

Dr. Mira Omerzel - Mirit, jasnovidka, zdravilka, kozmična kirurginja, telepatka in duhovna učiteljica (ustanoviteljica šole Veduna – slovansko-pitagorejske katedre za razvoj zavesti in harmoniziranje z zvokom in vodja ansambla Vedun), je konec junija 2016 prišla že četrtič na Bali. Tu se vsa leta običajno srečuje z balijskimi zdravilci, svečeniki in glasbeniki ter sodeluje z njimi. Skupaj se podajajo v srž balijskega spiritualnega učenja. Mirit pa jim deli tudi svoje znanje in zdravi tiste, ki njeno pomoč želijo in jo potrebujejo. Trinajst let pa tudi piše knjigo o indoevropski in balijski - hindujski kulturni dediščini, ki ima mnogo skupnega tudi s slovanskim duhovnim izročilom.

Še posebej tesna vez se je izoblikovala med Mirit in zdravilcem Arijem Ketutom, varuhom svetih knjig, bralcem sporočil duha (soul reading), nekdaj tudi umetnikom magičnih senčnih lutk. Ko je Mirit prvič prišla na Bali (2003), je otok doživljal veliko krizo po bombnem napadu na Kuto (oktobra 2002). Tedaj se je tudi prvič srečala s Ketut Liyerjem in na njegovo prošnjo odkupila njegov obredni zvonec (utur, vadžra). Z darovano vsoto je sveti mož lahko plačal šolnino vnuku in vnukinji na medicinski fakulteti, hkrati pa ju še naprej poučeval v tradicionalni balijski modrosti.

Mirit je prvo noč v Ubudu (26./27. junija 2016) dobila stik z Liyerjevo dušo, zjutraj pa je izvedela, da je sveti mož pred nedavnim preminul. Pričela je brati sporočila (energijske odtise) njegovega duha. Naslednji dan se je povezala z balijanom taksu tapankan Arijem, da bi skupaj opravila dušno branje, ki je tukaj po smrti dokaj običajno in celo nujno. Skupaj z Arijem sta prejela vrsto sporočil tako za sorodnike kot za javnost. Prisoten pa je bil tudi svečenik Gina iz Pengosekana/Ubud, ki vodi desetdnevni obred kremacije in slovesa (od 10. do 20. julija) ter njegov sin Ketut kot prevajalec. Ari je tudi menil, da Liyerjeva duša večkrat "obišče" Mirit. Gre za telepatsko povezovanje na ravni zavesti ali duše in sicer tako za časa življenja kot po smrti. Skorajda vsako noč po branju dušnih vsebin je Ketutova "duša", ki v teh dneh čaka na simbolno kremacijo (15. in 16. julija) in nato še na "pobiranje" duše iz Oceana zavesti ter vsidravanje duha pokojnega v družinski tempelj (20. julija) predajala svoja sporočila in želje vidki Mirit, ki tudi v svoji domovini Sloveniji (Evropa) izvaja podobne povezave in duhovna branja. Kar mislimo in čutimo, ostaja namreč še naprej zapisano v Polju Zavesti, v Oceanu energijskih odtisov.

Sveti mož Ari Ketut je predal prisotnim tudi sporočilo, da se Ketut Liyerjeva duša večkrat obrača na jasnovidko Mirit, ki ima sposobnost jasnega zaznavanja višjih ravni zavesti ali duha, in da mora biti Mirit prisotna na kremaciji ter voditi dušo v svetove onkraj. Ari in Mirit sta tudi neodvisno prejela vrsto povsem enakih sporočil, ki bodo predane tistim, ki so jim bile namenjene, nekatera sporočila pa naj bi se prejela šele po kremaciji.

Javnosti pa na tem mestu posredujemo le sledečo pomembno misel ali željo pokojnega:

Ketut Liyerju je (bilo) namreč zelo žal, da je po filmu, v katerem je nastopil s svojim imenom, ne pa tudi fizično, Bali preplavila množica ljudi, ki jih balijska tradicija sploh ne zanima, je ne cenijo, grobo vdirajo vanjo in jo rušijo s svojimi nespoštljivimi ravnanji. Bali doživlja svojevrstno kataklizmo in veliko prometno zasičenost. Pokojnikova želja je, da se opozarja na rušenje kulture in harmonije, svetovni javnosti pa sporoča, da mu je zelo žal za nastalo situacijo. Domačine in tujce poziva, da omilijo nastali kaos, prišleke pa poučijo o bistvu njihove kulture. Nagovarja torej svojce, Balijce in tujce, da ukrenejo kaj zoper invazijo nespoštovanja, ki izhaja v prvi vrsti iz nerazumevanja hindujske duhovnosti in vsakodnevnih obredov. Moteče pa je tudi nedostojno oblačenje oziroma nespoštljiva razgaljenost tujih turistov – še zlasti na svetih prostorih, kar je Balijcem tuje. Mladi, ki so v zadnjih letih preplavili otok, žal na ta način tudi nevede podirajo tisočletja negovane vrednote in zasebnost. Povečini se prišleki tudi ne poskušajo seznaniti s tisočletja staro modrostjo hindujskega sveta.

Naj se vendar kaj spremeni, preden bo prepozno, trdijo tudi osveščeni prebivalci Balija, ki v trenutni situaciji slutijo vse hitrejše propadanje njihove kulture, temelječe na povezanosti z naravo, Zemljo, kozmičnimi in duhovnimi razsežnostmi življenja ter z vsemi življenjskimi oblikami. Bali je do sedaj sodil med redke oaze sočutnega sobivanja na našem planetu, sedaj pa so tudi tu pričeli vladati zakoni pridobitništva in zaslužkarstva. Nekdanji raj na Zemlji vse hitreje izgublja svoje duhovne vsebine in posvečenost.

Katedra Veduna, slovansko-pitagorejska katedra za razvoj zavesti in harmoniziranje z zvokom

Preberite še: Veliki slušni logos univerzuma

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez