Če ste se v otroštvu naučili, da vaša čustva niso zares pomembna, si preberite spodnji zapis ...
Številnim ljudje so bili v otroštvu oropani nečesa bistvenega: svojega glasu.
Seveda ne dobesedno. Večina čustveno zanemarjenih ljudi ima veliko za povedati (in to tudi pove). Hitro rečejo stvari, kot so:
Kako si?
Je kaj narobe?
Seveda, lahko ti naredim uslugo.
Pri meni je vse v redu!
Ne potrebujem nobene pomoči.
Z veseljem prevzamem to nalogo.
Čeprav se to morda zdi kot naključna izbira izjav, imajo vse skupno temo. Vse se so osredotočene na druge, nobena pa ne pove kaj veliko o njih. Te izjave pogosto uporabljajo ljudje, ki so bili v otroštvu čustveno zanemarjeni. »Pomembni so le drugi, ne jaz,« je osrednja misel te mentalitete.
Glas tipičnega otroka
Če ste kdaj preživeli čas z dojenčkom, veste, da se ti svobodno izražajo. Preden se naučijo govoriti, se jokajo, hihitajo ali kremžijo, da bi izrazili svoja čustva.
Otroci se rodijo z glasom, ki jim je dan za to, da se izražajo. V trenutku povejo vse, kar čutijo ali mislijo – brez filtra. Žal pa je veliko otrok že zelo hitro prisiljenih, da začne filtrirati svoj notranji glas.
Glas čustveno zanemarjenega otroka
Predstavljajte si, da ste otrok. Vaša čustva so bila prizadeta in vaš obraz ter govorica telesa jasno prikazujeta, kako se počutite. Toda vaši starši se obnašajo, kot da je vse v redu in zdi se vam, da tega sploh ne opazijo.
Morda celo stopite do njih, da bi vam pomagali, a vas zavrnejo.
Predstavljajte si, da preživljate svoje otroštvo tako, da vas le redko vprašajo stvari, kot so:
Zakaj si danes žalosten?
Se je v šoli zgodilo kaj, kar te je razburilo?
Te je tega strah?
Kaj si želiš?
Kaj čutiš?
Kaj potrebuješ?
Če teh vprašanj kot otroci ne slišite dovolj pogosto, je naravno, da vaši otroški možgani začnejo domnevati, da vaši občutki, želje in potrebe niso pomembne. Zakaj bi jih sploh izražali, ko pa tako ali tako nikomur ni mar?
Če poleg tega na dnevni ravni prejemate zelo malo informacij o tem, kdo ste (kot npr. »Rad pomagaš drugim, to je zelo lepo od tebe« ali »Matematika ti gre zelo dobro! Vendar morava malo več pozornosti posvetiti tvoji osredotočenosti med poukom« ali »Včasih te prevzame tvoj temperament«) se zgodi naslednje:
1. Ne morete se naučiti/spoznati, kdo v resnici se.
2. Ne počutite se dovolj vredni, da bi to izvedeli.
Tako ste – ko ste odraščali v družini, ki ni opazila, potrdila ali pokazala zanimanja za vaša čustva, spoznali, da ta niso pomembna. Tako ste se naučili, da boli, ko spregovorite in govorite v prazno. Zato ste raje utihnili in se naučili, da je bolje, če prikrijete svoj pravi jaz.
Kako spet prevzeti moč nad svojim glasom?
Rodili ste se z močnim glasom. In ta še vedno obstaja nekje znotraj vas.
Ko enkrat spoznate, da ste bili v otroštvu čustveno zanemarjeni in se začnete zavedati, kako je to vplivalo na različne vidike vašega življenja, lahko začnete znova odkrivati vaš pravi jaz.
Takrat začnete svojo pozornost usmerjati v to, kar si zares želite, kar čutite in kar potrebujete. Kaj vam je všeč? V čem uživate? Kaj vas moti?
Vedno več ko spoznate o sebi, vedno bolj lahko to tudi izražate. In vsakič, ko spregovorite, pošljete sporočilo svojemo resničnemu jazu: »Vidim te.«
Zdaj, ko ste odrasli, ste odgovorni za to, da svojemu otroku priskrbite tiste stvari, ki jih starši niso zmogli. S tem si povrnete prepričanje, da STE pomembni.
In kaj počnejo ljudje, ki se zavedajo, da so pomembni? Izražajo svoja čustva, želje in potrebe.
Kaj boste storili, ko boste spoznali, da ste pomembni? Naučili se boste govoriti svojo resnico. In vaš glas bo spet vaša moč.
Vir: psychologytoday.com
Preberite si še: 30 pogostih znakov, da ste bili v otroštvu ranjeni (in to še danes vpliva na vas)