Veliko ljudi je odraščalo ob staršu narcisu, ki ni imel dovolj razvitega občutka empatije, in je čustveno zanemarjal svoje otroke. Pogosto se zgodi, da otroci narcisov kot odrasli kažejo teh pet protislovnih vedenj.
Potrebujete čas zase in si želite ljubečih odnosov, hkrati pa se ves čas obdajate s toksičnimi ljudmi, da bi zapolnili praznino
Odrasli otroci narcisov in ljudje, ki so v otroštvu doživeli veliko težkih izkušenj, potrebujejo več časa zase, ker so bili v otroštvu prikrajšani za avtonomijo. Kot otroci so bili prisiljeni prevzeti vlogo odraslega in odrasle odgovornosti prej, kot so bili pripravljeni na to.
Zato je popolnoma razumljivo, če kot odrasli uživate v samoti. Verjetno potrebujete čas za okrevanje od travm iz otroštva in občutenje miru, ki ga niste imeli priložnosti izkusiti prej.
Hkrati pa odrasli otroci narcisov niso imeli varnega okolja za razvoj svoje osebnosti. Njihove čustvene potrebe niso bile zadovoljene, kar lahko vodi v kroničen občutek praznine.
To pomeni, da ste še vedno nagnjeni k tem, da se obkrožate s toksičnimi ljudmi, ki zapolnjujejo to praznino – na primer z neempatičnimi prijatelji, sorodniki, partnerji in sodelavci, ki spominjajo na vaše narcistične starše.
Ste izjemno neodvisni, hkrati pa iščete rešitelja
Otroci narcisa so se morali zanašati sami nase in skrbeti za svoje čustvene potrebe, saj vsaj en starš ni bil dovolj čustveno zrel. Kot odraslemu vam ta samostojnost koristi in verjetno prevzemate vodilno vlogo na številnih področjih življenja. Hkrati pa vam to preprečuje, da bi prosili za pomoč, ko jo potrebujete.
Kljub temu pa mnogi odrasli otroci narcisov vse življenje podzavestno iščejo rešitelja – običajno romantičnega partnerja. Podzavestno iščejo nekoga, ki bi končno poskrbel zanje, tako kot so si zaslužili, da bi zanje skrbel starš.
Podzavestno poskušate na novo ustvariti svoje otroštvo
Najverjetneje ujeti v odnose s toksičnimi ljudmi, saj je vaš živčni sistem navajen na kaos.
Ko otroci odraščajo v nevarnem, kaotičnem okolju, se lahko navadijo na kaos in postanejo neobčutljivi na krutost in travme. Posledično pa se lahko ujamete v cikel ponavljanja travme s prijatelji ali partnerji, ki so podobni vašim staršem. To je posledica vašega podzavestnega prizadevanja, da bi razrešili izvorno travmo – in upanja, da se bo tokrat zgodba končala drugače.
Imate potrebo po nadzoru, obenem pa se nikoli ne počutite varni
Odrasli otroci narcisov razvijejo zanimiv odnos do nadzora in perfekcionizma. Bojijo se izgube nadzora, saj so bili nadzorovani že od rojstva. Posledično lahko razvijejo nagnjenost k perfekcionizmu in potrebujejo občutek nadzora nad svojim okoljem, da se počutijo resnično varne.
Morda se tudi vi izogibate situacijam, v katerih bi lahko izgubili nadzor – bodisi priložnostim za delo, priložnostim za predstavitev sebe in svojih talentov ali varnim prijateljstvom in odnosom, ki zahtevajo več ranljivosti in bližine.
Vendar pa rešitev ni v tem, da brezpogojno zaupate ljudem – ne morete namreč vedeti, kdo je zares varen, dokler dolgo časa ne opazujete njegovih vedenjskih vzorcev.
Ključ je v tem, da si omogočite občutek varnosti skozi regulacijo svojih čustev in zdravljenje travm, zato da boste lahko postavili bolj zdrave meje.
Imate slabo samopodobo, čeprav so vaši starši pričakovali, da boste najboljši
Narcisi svojo otroke čustveno zanemarjajo in zlorabljajo. Ne naučijo jih, da lahko od drugih pričakujejo spoštovanje in prijaznost – ampak jih učijo, da bodo kaznovani zgolj zaradi svojega obstoja ali izražanja veselja in zdravega ponosa.
Kljub temu pa je starš narcis od vas pričakoval, da ste najboljši pri vsem, kar počnete.
Kot odrasla oseba dolgujete svojemu notranjemu otroku, da si dovolite vse pozitivne in izpolnjujoče izkušnje, ki jih življenje ponuja.
Zaslužite si varnost in mir. Ste več kot vredni radosti in obilja, ki ju ponuja življenje.
Povzeto po Thoughtcatalog.com
Preberite tudi:
- Njihovo življenje je polno tesnobe. Kaj vse se zgodi z otrokom narcisa?
- 9 znakov, da je vaša mama NARCISTIČNA
