Pri ljudeh, ki imajo strah pred samoto in osamljenostjo, obstaja veliko večja verjetnost, da bodo pristali v disfunkcionalnem ali celo destruktivnem odnosu in neizpolnjujoč odnos težje zapustili.
O tem pričajo tudi raziskave, ki kažejo, da strah pred samoto lahko celo odločilno vpliva na naše ljubezensko življenje in romantične odnose – zaradi strahu pred samoto bomo sprejeli slabšo odločitev o tem, s kom se bomo zavezali v odnos in težje prekinili odnos, v katerem smo nezadovoljni. To je tudi eden izmed glavnih razlogov, zakaj ljudje „skačejo“ iz odnosa v odnos, ali ne zmorejo prekiniti obstoječega, ki jih ne izpolnjuje več in je morda celo disfunkcionalen.
Za strah pred samoto sta v ozadju običajno dva najbolj pogosta razloga:
• velja družbeno prepričanje, da je biti sam „nekaj napačnega“ (ali celo, da je s samskim človekom nekaj narobe)
• predvsem pa: nezaceljene (čustvene) rane iz otroštva in disfunkcionalni vzorci
Da smo, zaradi strahu pred samoto pripravljeni pristani na veliko manj, kot si v resnici želimo, ugotavlja tudi raziskava, o kateri pišejo spletni viri. Študija, ki so jo objavili v znanstveni publikaciji Revija o osebnosti in socialni psihologiji pravi, da odrasli ljudje, ki jih je strah samote in samskosti ostajajo v slabem odnosu ali pristanejo na slab odnos. Vse to, ker imajo raje nekoga ob sebi, kot pa da so sami. Raziskovalka Stephanie Spielmann, ki deluje na Univerzi v Torontu, je opravila pregled različnih študij, ki so se osredotočale na to, kako strah pred osamljenostjo in samoto vpliva na romantične odnose. V vseh študijah so sodelovali odrasli udeleženci različnih starosti (raziskava je sicer potekala v ZDA in Kanadi). Vsi so morali izpolnjevati spletne ankete in vprašalnike.
STRAH PRED SAMOTO JE POGOST POJAV
Raziskovalci so najprej želeli ugotoviti, ali je strah pred osamljenostjo pogost pojav. Ocenili so, da je več kot 40 odstotkov ljudi izrazilo, da se močno bojijo, da nikoli ne bodo spoznali dolgoletnega partnerja, 18 odstotkov jih je povedalo, da se bojijo “spinsterstva”, 12 odstotkov se jih boji izgube sedanjega partnerja, 11 odstotkov jih je povedalo, da jih je strah, da bodo ostareli sami, 7 odstotkov pa je izrazilo strah, da nikoli ne bi imeli otrok in družine, 7 odstotkov jih je celo povedalo, da se bodo počutili ničvredne, če bodo ostali sami, 4 odstotke jih je bilo strah negativnih obsodb drugih in 0,7 odstotka jih je reklo, da je kakršnokoli razmerje (četudi visoko destruktivno) boljše kot biti sam.
Raziskovalci so nato naprej želeli ugotoviti, kako ta strah pred samoto vpliva na vedenje v romantičnih odnosih. Odkrili so, da ljudje zaradi strahu pred samoto raje ostanejo v nezdravih zvezah ali pa se zadovoljijo s partnerji, ki niso tisto, kar si želijo.
Avtorji študije so prišli do naslednjega zaključka: “Med vzpostavljanjem in ohranjanjem razmerja lahko tisti, ki se bojijo biti samski, dajo prednost statusu razmerja pred kakovostjo razmerja, se zadovoljijo z manj odzivnimi in manj privlačnimi partnerji in ostanejo v razmerjih, ki so manj zadovoljujoča.”
KO JE STRAH PRED SAMOTO VIR NEGATIVNEGA DOŽIVLJANJA SEBE
Strah pred samoto se lahko izraža na različne načine. Najbolj je ta strah povezan z občutkom lastne vrednosti. Če sem sam, ali se še vedno cenim in sem dragocen? Ali se dovolj cenim, da zapustim odnos, ki me omejuje in iz katerega ni videti pozitivnega izhoda, ali v tem odnosu raje vztrajam, ker se bojim samote? Obe zgodbi pripovedujeta o lastni vrednosti.
Kaj se torej dogaja globlje v nas, ko menimo, da nismo dovolj dragoceni, če smo samski ali ko ne zapustimo odnosa, a bi bilo za nas očitno dobro, da bi ga?
• Posameznik je, torej lahko v partnerskem odnosu, ki je disfunkcionalen (tudi visoko disfunkcionalen), a odnosa ne bo zaključil, saj je je bolje biti v v takšnem odnosu, kot biti samski. V takšnem primeru je samskost v resnici strašljiva in v njem prebuja veliko otroške bolečine, rane iz otroštva in čustvene stiske v njem. Torej, nepredelane, nezaceljene čustvene rane. Za takšnega posameznika bi bil samski stan celo dobrodošel, vendar le v primeru, da bi se odločil za delo na sebi ali terapevtsko delo.
• Posameznik je samski (lahko tudi dlje časa) in neutolažljivo hrepeni po partnerju. Biti sam je boleče in osamljeno. Nikakor prijetno. Polno ima dvomov o sebi in svoji vrednosti. Polno vprašanj (tudi, ali je z menoj nekaj narobe). Zopet so v ozadju nezaceljene čustvene rane in vsebine iz otroštva, ki niso razrešene – disfunkcionalni odnosi s starši.
• Posameznik skače iz odnosa v odnos. Po končanem enem odnosu si ne dovoli oz vzame časa za sebe in rast ter analizo preteklega odnosa. Takoj išče nov odnos, da zapolni občutek praznine. A vedno znova ponavlja iste vzorce, ki ga v resnici bremenijo in mu jemljejo občutek vrednosti.
KAKO PREDELATI STRAH PRED SAMOTO?
Rešitev je delo na sebi in razreševanje otroštva, sprememba disfunkcionalnih družinskih vzorcev ter celjenje čustvenih ran iz otroštva. Na takšen način pridemo v stik s svojim pristnim jazom – tem kar smo in se začnemo bolj zavedati svojih čustvenih potreb in začnemo prepoznavati svojo dragocenost in lastno vrednost. V nas počasi začne svetiti ljubezen. In šele potem smo počasi pripravljeni na lepši odnos … A ta je najprej v nas.
VAM LAHKO POMAGAM?
Pomagam vam lahko s somatsko hipnoterapijo, ki je usmerjena na delo s telesom, čustvi in dihom, ter transpersonalno hipnoterapijo, ki življenjske tegobe naslavlja celostno.
Zapisala: Mojca Koprivnikar
Certificirana hipnoterapevtka
Transpersonalna hipnoterapija
Somatska hipnoterapija