Če naj bi človeštvo preživelo, potrebuje novega moškega. Moškega, v katerem živi in diha upornik, ki bi si svetu upal pokazati, kakšen je v resnici. Moškega, ki je pripravljen odvreči maske, ki dušijo njegov izvirni jaz, in moškega, ki je resnicoljuben in iskren. Svet danes bolj kot kadarkoli prej potrebuje moškega, ki pozna ljubezen in sočutje.
"Živimo v pomembnih in plodnih časih, kajti moški prepoznavajo izrabljeno miselnost o odrasli moškosti, kakršno ponuja širša kultura, in ne morejo se več opirati nanjo. Pri petintridesetih že vedo, da podobe o pravem moškem, zdržljivem moškem, resničnem moškem, oblikovane v srednji šoli, v življenju ne delujejo. Taki moški so odprti za nove poglede o tem, kaj je moški ali kaj bi lahko bil," v svojem vznesenem uvodu knjige Divji moški piše Robert Bly. Takšnih knjig, knjig o moških, ki bi bile namenjene prav osebni rasti in osvoboditi moških v preteklosti skorajda ni bilo, zdaj pa se, čeprav kot redke prve znanilke klica k novemu moškemu, vendarle pojavljajo. Glede na stanje sveta, v katerem živimo, je bil skrajni čas.
Bly, ki je svojo knjigo posvetil prav moški iniciaciji, je med drugim prepričan, da tako kot ženske tudi moški potrebujejo svoje gibanje. Gibanje, ki se bo povezalo z ženskim gibanjem, pa čeprav se oba odvijata ločeno in z lastno agendo. V tem svojem mnenju še zdaleč ni edini.
Notranje razdvojen
Praktično vse starodavne tradicije besed moško-žensko praktično nikoli razumele grobo ločeno in zgolj na ravni biologije v povezavi s posameznikovim spolom. Pojav so vedno razumele tudi na višji in širši ravni. Ko sta se ti besedi uporabljali v povezavi z duhovnim, nista določali spolnosti, temveč predvsem dar in sprejemljivost. A medtem ko so v ezoteričnem smislu posvečeni v stara znanja nebeško še pojmovali kot moško, zemeljsko pa žensko, se v zmedi sodobnih verovanj in plitkosti spoznanj rado zgodi, da v trenutku, ko ženske rečejo: 'Zemlja je ženska', številni moški začutijo, kot da bi jim izrečeno vzelo pravico dihati. In ko moški reče: 'Bog je moški,' ženske naenkrat pomislijo, da morda nimajo več pravice moliti. Robert Bly to polarizacijo povezuje z razdrobljenostjo grške mitologije, za katero je prepričan, da je povzročila veliko škode.
Novejši glasniki teh starodavnih tradicij, med katerimi je treba omeniti Carla Gustava Junga, je v času največje polarizacije spolov pozornost javnosti usmeril na mistično raven, na kateri velja duh za moško, duša, ki oživlja meso, pa za žensko. Opozoril je skratka na slovito dvojnost animus-anima. Moški in ženska tako v resnici nista ne popolnoma moška ne popolnoma ženska. Tako kot ima moški v sebi ženski element, tako ženska premore moški element. Šele ko vaš notranji moški in notranja ženska izgineta drug v drugega, ko postaneta združena celota, postanete individualno bitje. Carl Gustav Jung je to poimenoval proces individuacije.
In medtem ko so ženske v sedemdesetih letih morale in že razvile energijo Kali, kot ji rečejo v indijskem izročilu – t.j. sposobnost, da izrečejo, kar hočejo, da zaplešejo z lobanjami okoli vratu, da razdrejo odnose, ko je to nujno – tako mora moški šele vzpostaviti vzporedno vez s kruto dionizično energijo, ki jo Indijci imenujejo Kala. Robert Bly je prepričan, da se nekateri moški danes tja že lahko spustijo skozi nakopičeno žalost. Ko se bo tem moškim uspelo povezati z energijo Kala, bo to priklicalo tudi srečanje z enako energijo v ženskah.
"Če moški ne bodo naredili tega, ne bodo preživeli," je še prepričan Bly.
Nataša Zupanc
- Preberite še: Življenjske skrivnosti, ki smo jih pozabili