Če bi morali nanizati lastnosti uspešne osebe, bi se naši seznami precej razlikovali, skupno pa bi jim bilo verjetno dvoje: inteligenca in moč volje.
Slednja je zagotovo ena od najpomembnejših človeških lastnosti in je ključ do dolgoročnega uspeha na vseh življenjskih področjih. Če je nimamo, se to izrazi v različnih oblikah: recimo v tem, da preveč časa zapravimo na spletu, ali v tem, da v družini prihaja do sporov.
Moč volje je sposobnost, da se zaradi dolgoročnega cilja odrečemo trenutnemu zadovoljstvu. Gre za zapleten preplet genetike, značaja, ciljev, vrednot in celo ravni energije posameznika. Moč volje odigra ključno vlogo pri dobrih stvareh in lepih doživetjih v našem življenju, saj nam omogoči, da varčujemo za prihodnost, delamo tudi takrat, ko se nam ne ljubi, rečemo ne še tretjemu kozarcu vina ...
Ker gre za sposobnost, da na koncu dobimo prav to, kar si želimo, se nam logično vsiljuje sklep: močnejša kot je naša volja, srečnejši smo. Če na primer ne zapravljamo pretirano s kreditno kartico, ne bomo zapadli v dolgove, če ne bomo pojedli še šestega piškota, pa naj je ta še tako biološko-organsko dietni, bodo možnosti, da se bomo zredili, veliko manjše.
Moč volje je povezana z uspehom: osebe s slabo samokontrolo so nagnjene k sprejemanju slabih odločitev.
Pojem, ki gre z roko v roki z močjo volje – samokontrola – lahko razumemo tudi kot sposobnost vzpostaviti nadzor nad enim odzivom, ki ga nadomestimo z drugim. Samokontrola se v večji meri odvija v eni od štirih področij: urejanje misli (ko se skušamo osredotočiti na besede šefa), urejanje čustev in razpoloženj (ko se trudimo, da bi se počutili bolje), urejanje nagona (ko se upremo skušnjavi) in urejanje izvedbe (ko delamo, da bi stvar izpeljali do konca, čeprav morda mislimo, da nas čaka neuspeh).
Željka Ciganović
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
