Terapevtka poudarja, da je anksioznost – čeprav izrazito neprijetna – sporočilo, ki nas opozori, kdaj zapuščamo sebe

Anksioznost se pri vsakem človeku kaže drugače. Pri nekaterih se naseli v mislih – misli se vrtijo v krogu, najhujši strahovi pa odmevajo znova in znova. Drugi jo čutijo v telesu: srce jim razbija, želodec se krči, ob preobremenjenosti težko dihajo.

Kljub vsemu, kar nam lahko anksioznost povzroča, pa ima lahko tudi opozorilno vlogo. Ne glede na to, ali gre za socialni umik ali pretirano željo ugajati drugim, obstaja veliko drobnih znakov, da vas anksioznost v resnici prosi, da ste do sebe bolj prijazni. Terapevtka za anksioznost Georgie Collinson poudarja, da je anksioznost – čeprav izrazito neprijetna – lahko sporočilo, ki nas opozori, kdaj zapuščamo sebe zaradi tega, da bi osrečili druge.

Tukaj je 10 drobnih znakov, da vas anksioznost v resnici prosi, da ste do sebe bolj prijazni

1. Rečete »da«, ko bi želeli reči »ne«

Ko vas anksioznost opozarja, da bi morali biti do sebe bolj sočutni, se lahko zalotite, da privolite v stvari, ki jih v resnici ne želite. Morda imate šefa, ki vam ponudi poseben projekt ali celo napredovanje brez dodatnega plačila. Morda vas mika, da bi se strinjali zgolj zato, da bi ohranili njegova pričakovanja, a globoko v sebi veste, da vas bo tak »da« izčrpal.

Organizacijska psihologinja dr. Sunita Sah pojasnjuje, da je nagnjenost k temu, da raje rečemo »da« kot »ne«, povezana z vzgojo v poslušnost že od zgodnjega otroštva. Ko smo nagrajeni za prilagodljivo vedenje, nas možgani nagradijo z dopaminom – nevrotransmiterjem ugodja. Ponavljajoča se prilagodljivost krepi nevronske poti, povezane s privolitvijo.

Dejanja upora, zlasti kadar naletijo na neodobravanje, takšne nagrade ne prinesejo, zato te poti ostajajo šibkejše. Sčasoma postane privolitev privzeti odziv.

Čeprav se zdi, da je ugoditi drugim kratkoročno lažje, pa lahko dolgoročno vodi v stres, izčrpanost in občutek zamere do ljudi okoli vas. Postavljanje jasnih in neposrednih meja je način uravnavanja pričakovanj in pomembno dejanje skrbi zase.

• Preberite si še: Jim Carrey je že pred leti želel povedati resnico: "Trenutno ni prav nič smešno. Brez empatije ne bomo mogli obstati."

2. Prijazne stvari počnete za druge, ne pa zase

To se lahko pokaže, ko vas prijatelj prosi za uslugo, ki je v resnici ne želite opraviti, ali ko družinski član pričakuje, da se boste udeležili praznovanja, čeprav bi raje ostali doma.

Res je, prihod na praznično kosilo k vsiljivi teti je lahko »lepa gesta«, vendar to še ne pomeni, da je prava odločitev za vas. Včasih je varovanje notranjega miru vredno tudi razočaranja drugih.

3. Pomanjšujete se, da bi ugajali drugim

Ste že kdaj slišali – neposredno ali posredno – da zavzemate preveč prostora? Pogosto so predvsem ženske označene kot preglasne ali preveč agresivne, ko v resnici zgolj jasno izražajo svoje potrebe, bodisi na poklicnem bodisi na čustvenem področju.

Ko se pomanjšujete, da bi osrečili druge, je to eden izmed drobnih znakov, da vas anksioznost prosi po več sočutja do sebe. Takšno kritiko je težko ne ponotranjiti, a resnica je, da smo vsi vredni. Vsi si zaslužimo povedati, kako se počutimo, in prositi za to, kar potrebujemo.

4. Dovolite, da drugi prestopajo vaše meje

Postavljanje meja ni nikoli preprosto in nekateri ljudje bodo vaše meje vedno znova preizkušali. Morda imate sorodnika, ki ignorira vaše želje glede vaših otrok, ali prijatelja, ki vas med izlivanjem svojih čustev povozí in spregleda vaša.

Psihoterapevt Moshe Ratson poudarja, da je postavljanje in ohranjanje meja močno dejanje samospoštovanja. Uči druge, kako naj ravnajo z vami, in ustvarja prostor za zdrave, uravnotežene odnose. Omogoča vam, da brez občutka krivde postavite svoje dobrobit na prvo mesto ter potrjuje vašo vrednost.

5. Sprejemate odločitve, ki so v nasprotju z vašimi vrednotami

Imeti jasen notranji moralni kompas je velika prednost, vendar se anksioznost pogosto pojavi, ko ste prisiljeni sprejeti odločitev, ki mu nasprotuje. Ne glede na to, ali gre za odpoved druženju zaradi dela ali za laž, s katero se želite izogniti konfliktu, so to znaki, da potrebujete več prijaznosti do sebe.

Ignoriranje lastnih vrednot vas lahko ujame v začaran krog anksioznosti. Povezovanje z intuicijo in jasen razmislek o tem, kaj vam je res pomembno, sta prvi korak k odločitvam, ki so v skladu z vami.

6. Pretirano se trudite, da bi vas imeli vsi radi

Velik del ugajanja drugim ima korenine v anksioznosti. Ljudje, ki ugajajo, vlagajo ogromno energije v to, da bi bili sprejeti, vendar je to past. Resnica je, da ne moremo nadzorovati, kako nas drugi dojemajo, zato je bolje, da smo to, kar smo, namesto da se prilagajamo domnevnim pričakovanjem.

Psihologinja in publicistka Nancy Lovering opozarja, da je želja po sprejetosti naravna, saj je bila v preteklosti povezana s preživetjem. Težava nastane, ko iskanje odobravanja začne posegati v vaše lastne izbire in način življenja.

Če ne škodujete drugim, je biti zvest sebi vedno prava izbira. Svet se pogosto najbolje odziva na ljudi, ki samozavestno izražajo svojo pristnost.

7. Molčite, ko ste prizadeti

Komunikacija je ključna za ohranjanje odnosov, vendar je izražanje čustev težko, zlasti ko smo jezni, ranjeni ali razočarani. Morda se zdi, da s tišino ohranjate mir, v resnici pa svoje čustvene potrebe postavljate na stranski tir.

Če ostajate tiho, ko vam je hudo, niste zvesti sebi. Ko drugim poveste, da ste prizadeti, jim omogočite, da vas resnično vidijo in sodelujejo pri popravljanju odnosa.

8. Ne dovolite si občutiti težkih čustev

Močna čustva niso preprosta, še posebej ker nas pogosto učijo, naj negativna potlačimo. A da bi jih predelali, jih moramo najprej začutiti. Ko si dovolimo biti z neprijetnimi občutki, jih lahko prepoznamo, poimenujemo in sčasoma tudi presežemo.

Če prepoznate, da je to znak, da potrebujete več prijaznosti do sebe, je pomembno prisluhniti temu, kar vam sporočata telo in um. S tem naredite prvi korak k bolj polnemu in avtentičnemu življenju.

9. Doživljate izgorelost

Morda opažate, da nimate apetita, ste razdražljivi, slabo spite ali se nenehno ukvarjate s stvarmi, na katere nimate vpliva. Čeprav se sprva morda ne zdi očitno, so to lahko znaki hude izgorelosti.

Raziskave, objavljene v reviji Frontiers in Psychiatry, kažejo, da lahko izgorelost povzroči tudi telesne posledice, kot so težave s spominom, slabše odločanje in zmanjšana zmožnost osredotočanja. Ko so možgani nenehno pod stresom, težko učinkovito obdelujejo informacije, zaradi česar se tudi preproste naloge zdijo preobremenjujoče.

10. Socialni umik

Osamljenost in socialna izolacija sta tesno povezani z anksioznostjo. Ko človek potrebuje več prijaznosti do sebe, je pot nazaj v stik z drugimi pogosto zelo zahtevna. Umik je lahko tudi znak socialne anksioznosti ali nizke samopodobe.

Če vedno več časa preživljate sami, doma in stran od bližnjih, je vaša anksioznost verjetno zelo visoka. Namesto da jo pustite, da se poglablja in vas še bolj oddalji od družbenega življenja, je pomembno poiskati strokovno pomoč in v svoje življenje ponovno vnesti več zadovoljstva.

Vir: yourtango.com