To morate vedeti o PATOLOŠKIH LAŽNIVCIH

8. 11. 2023
Deli
To morate vedeti o PATOLOŠKIH LAŽNIVCIH (foto: Profimedia)
Profimedia

Raziskave ugotavljajo, da patološki lažnivci kažejo povečanje bele snovi v prefrontalnem korteksu možganov.

Nenehno spreminjanje pripovedi, obrambnost in nagnjenost k dramatiziranju so osnovne značilnosti patoloških lažnivcev. Podobno kot pri obsesivno-kompulzivni motnji je lahko želja po takšnem vedenju izjemno močna in se ji oseba pogosto zavestno ne more upreti. Klinično se patološko laganje na splošno raziskuje v kontekstu drugih vedenjskih vzorcev in velja kot simptom slabega duševnega zdravja. 

Da bi lahko laganje šteli za patološko, je treba najprej pogledati v širši kontekst posameznikovega vedenja, pogostost tovrstnih vzorcev in sposobnost prenehanja takšnega vedenja. Nekatere študije ocenjujejo, da je patološko laganje definirano kot pet ali več laži na dan v obdobju šestih mesecev.

V normalnih okoliščinah pogosto naletimo na bele laži. Večina ljudi uporablja bele laži, da bi se izognili konfrontaciji, omalovaževanju vrednot nekoga drugega, občutkom nelagodja, zaskrbljenosti ipd., vendar patološki lažnivci to počnejo kompulzivno in brez prave utemeljitve. Drugim okoli njih kmalu postane jasno, da si izmišljujejo preveč zapletene zgodbe o svoji preteklosti in težko je presoditi, kdaj jim zares verjeti. 

British Journal of Psychiatry je objavil študijo, v kateri so ugotovili, da patološki lažnivci kažejo povečanje bele snovi v prefrontalnem korteksu možganov kar do 26 odstotkov. Ljudje z več bele snovi imajo namreč močnejšo verbalno komunikacijo in sposobnost obdelave podatkov, hkrati pa tudi težavo pri soočanju z lastnimi čustvi in ​​empatijo. Ne glede na njihove verbalne sposobnosti težje ohranjajo dolgoročne odnose in posle, saj so njihove laži običajno odkrite.

Vzroki, ki sprožijo patološke laži, so lahko povezani tudi z nekaterimi drugimi motnjami. Oseba z antisocialno osebnostno motnjo se lahko zateče k laganju, da bi pridobila sočutje in s tem izboljšala svoj status. Tisti z mejno osebnostno motnjo uporabljajo laži, da bi se izognili zavrnitvi ali zapustitvi. Narcistična osebnostna motnja vodi v laganje, da bi izkoristili in ohranili veličastno osebnost. Zato lahko sklepamo, da je patologija laganja povezana z drugimi dimenzijami vedenjskih motenj, pogosto pa tudi s travmami iz otroštva.

Kako prepoznati patološkega lažnivca?

Zelo verjetno je, da je oseba patološki lažnivec, če je sposobna lagati o najrazličnejših temah; opisi dogodkov niso dejanski in jih ni mogoče povezati z realnim stanjem; vztraja pri svoji različici ne glede na dokaze; pogosto odvihra iz pogovorov in nadaljuje z lažmi tudi po tem, ko jo ujamejo.

Ko se patološki lažnivci enkrat ujamejo v zgodbo, postanejo obrambni, se izogibajo vprašanjem in, če nanje odgovorijo, to naredijo z zelo malo informacijami. Če se želite soočiti z njimi, do njiih pristopite previdno, saj se za njihovimi potrebami po laganju pogosto skriva globlji problem – na primer izogibanje razočaranju drugih. Povsem gotovo se jih večina zaveda svojega vedenja in laži, ki jih govorijo, kar je lahko res obremenjujoče.

To so ljudje, ki se soočajo s težavami in pogosto potrebujejo pomoč. Ne potrebujejo zmerjanja ali napadanja, ampak le besede spodbude, da se opogumijo in potrudijo narediti prvi korak ter poiščejo strokovno pomoč. 

Ko se naslednjič pogovarjate s takšno osebo, svetujemo, da do nje pristopite nežno in prijazno. Dajte ji vedeti, da je ne pomilujete ali obtožujete, ampak poskušate razumeti, v čem je težava in kako jo rešiti, hkrati pa ostanite trdni v svojih mejah.

Vir: Sensa.hr

Novo na Metroplay: Sprememba v srcu | dr. Sanja Rozman