Ne glede na to, kako mirni smo v sebi, na kakšni stopnji osebnega ali duhovnega razvoja smo, se nam vsem lahko zgodi moment, ki sem ga poimenovala točka obupa.
Nenapovedano, nepričakovano, nenadoma. Kaj lahko naredimo?
Fiziologija človeka deluje tako, da imamo dve možnosti: beg ali borbo. In izbiramo lahko povsem zavestno.
Beg pomeni, da se vedno, ko nam je težko, umikamo od situacije. Ne priznamo je. Ne želimo razmišljati o njej. Pogosto tudi prepričujemo sami sebe, da sploh ne obstaja. O tem želimo prepričati druge. Ne maramo nikakršnih sprememb. Postanemo zoprni tudi sebi (kaj šele drugim) in v glavnem po najbližji možni poti zbežimo od konkretne situacije in usmerimo pozornost na druge stvari. S takim načinom soočanja s težjimi trenutki, te občutke, ki nastanejo kot posledica točke obupa, tlačimo v sebi. Potlačeni občutki na dolgi rok nikoli niso dobri. So vzrok številnih bolezni, slabega počutja, depresije ...
Med begom in borbo obstaja vmesna stopnja – žrtev. Ko smo v točki obupa, vsem na veliko razlagamo, kako nam je težko, kako smo ubogi, kako so drugi krivi za vse, kar se nam dogaja. Naša notranjost ni na stopnji, da bi zmogla dojeti, da smo za stvari, ki se nam dogajajo v življenju, odgovorni sami. V bistvu želimo pozornost, ker nam je težko, a ne vemo, kako do nje priti, zato pogosto manipuliramo, ker tako pač znamo. Če pridete v stik z osebo, ki igra vlogo žrtve, veste, da vam ni prijetno. In če si predstavljate, da ste vi žrtev, si lahko predstavljate tudi to, da ste drugim v takih trenutkih vse drugo kot prijetni. Bi vam bilo to všeč?
Borba pomeni, da se s situacijo soočimo. Jo sprejmemo. In potem delamo z njo, za njo, zase. Iščemo možne rešitve, konstruktivno razmišljamo o situaciji, poskušamo najti vzroke, ki so nas pripeljali do te točke. Pomagamo si sami, pomagamo si z drugimi strokovnjaki s področja osebne ali duhovne rasti (psihoterapevti, energoterapevti, učitelji ...). Iščemo rešitve toliko časa, da najdemo tisto, ki ustreza nam. Niso vse rešitve primerne za vse ljudi, zato je treba tako točko obupa kot posameznika obravnavati individualno. Občutki, ko se soočimo s točko obupa in jo tudi presežemo, so zmagovalni. V telesu sprožijo hormonsko situacijo, ki povzroča udobje. To je zmaga v borbi. To nas žene naprej, nam daje novih moči, novo energijo, motivacijo.
Kje se najdete? Kako se vi soočate s svojo točko obupa? Zbežite, težite ali se borite? Poskušajte se boriti, saj ta možnost prinaša korak naprej, uspeh in zmagovalne občutke.
Tanja Želj, ambasadorka zdravega načina življenja in gibanja, www.tanergija.si
- Preberite si še: Borbe potrebujemo, da lahko poletimo
Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar
