Tomislav Senečić, integrativni telesno usmerjeni psihoterapevt iz Zagreba je v novem Sensa podkastu izpostavil pomembno evolucijo psihoterapije ter pozval Slovenijo k vzpostavitvi primernega zakona o psihoterapiji.
Izsek iz Sensa podkasta:
"Rad bi poudaril, da je psihoterapija od svojega nastanka – od Freuda naprej – prešla skozi veliko sprememb. Spreminjali so se trendi, in če se ne bi, bi psihoterapija kot disciplina preprosto izumrla.
Danes je psihoterapija fantastično orodje, ki nam resnično pomaga izboljšati kakovost življenja. Zadnji trend, ki je evoluiral in dosegel vrhunec, je povezava med klasično psihoterapijo in nevroznanostjo. Z razvojem raziskav je danes nepredstavljivo, da bi bil psihoterapevt brez osnovnega znanja o nevrobiologiji. Mora vedeti, kako delujejo možgani, kako deluje živčni sistem.
Zdaj pa je tukaj še nekaj, kar je že v ospredju, in to je povezava med psiho, torej čustvi, in telesom. Danes tega preprosto ne morete ločiti. Odgovorno trdim, da ne morete opravljati psihoterapevtskega dela samo na čustveni ali psihični ravni, ne da bi vključili telo. Danes vse velike avtoritete, kot so Allan Schore, Daniel Siegel, Bessel van der Kolk in Gabor Maté, jasno poudarjajo, da morate telo vključiti v psihoterapevtski proces. Ego je tako zasnovan, da se brani, in je potrebno vstopiti skozi telo.
- Poglejte si tudi: Tomislav in Nina Senečić: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” (Sensa podkast z Ano Vehovar)
Nov trend, ki se pojavlja – in ga tudi sami spremljamo – je t.i. "psihoterapevtski fitnes". To morda zveni abstraktno, vendar je logično: kako specifično delati z vajami za telo in kako to vpliva na psihoterapevtski proces. Kar želim reči, je, da vem, da je Slovenija v postopku sprejemanja zakona o psihoterapiji. Vključeni smo v to, spremljamo dogajanje, saj smo skozi to šli tudi na Hrvaškem.
Na tej točki apeliram in poudarjam, da je treba podpreti telesno usmerjeno psihoterapijo. Psihoterapija brez telesa je v svojem bistvu regresija v srednji vek. Ne bo dosegla rezultatov, ki jih družba potrebuje. Zato apeliram na vse v Sloveniji, ki so vključeni v sprejemanje tega zakona, da to upoštevajo.
Hrvaška ima odličen zakon, ki temelji na inkluzivnosti. Imel sem čast, da sem bil član delovne skupine za pripravo zakona, in psihoterapevtska skupnost se je pri tem resnično združila. Seveda so bile prisotne lobistične borbe – podobno kot zdaj v Sloveniji – kjer je del zdravnikov, psihiatrov in kliničnih psihologov želel obdržati to področje zase, psihoterapevti pa so se borili za svoje mesto.
Potreba po psihoterapiji je ogromna, še posebej med mladimi. Število anksioznih in depresivnih motenj je močno naraslo, prav tako tudi stopnja samomorilnosti, o tem se sploh ne govori. Mi, ki smo na terenu, poznamo situacijo. Če se zakon omeji samo na določene skupine ali smeri, ne bo zadostil potrebam družbe.
Še posebej, če bo zakon omejen izključno na določene smeri itd., je pomembno, da se na to ne gleda zgolj kot na tržno tekmo ali kot nekaj, kar je povezano z borbo za denarjem. Hrvaška je sprejela resnično odličen, vključujoč zakon, ki seveda zahteva izobraževanje in določene standarde, ki jih je treba doseči. Toda zakon je dostopen in omogoča, da se psihoterapija lahko izvaja na način, ki je dostopen širši javnosti.
Na Hrvaškem se je s tem zgodilo nekaj izjemnega – psihoterapija se je približala ljudem in pridobila na popularnosti. Ni več tako stigmatizirana, ni več nekaj oddaljenega, temveč je vedno bolj del vsakdana. Gre za zelo vključujoč zakon, ki je psihoterapijo približal ljudem in jo naredil dostopno.
Na to sem ponosen, saj sem imel priložnost sodelovati pri pripravi tega zakona in na nek način prispevati svoj del. Upam in verjamem, da bo psihoterapija tudi v Sloveniji zaživela v polnem sijaju, kot si zasluži."
Iz podkasta:
