Ali počnete katero izmed teh 5 stvari? TA "destruktivna" vedenja so v resnici odziv na TRAVMO.
Ali včasih počnete stvari, za katere veste, da so slabe za vas, vendar se počutite, kot da si ne morete pomagati? Ali pa včasih ne razumete svojega negativnega vedenja?
Škodljivi vedenjski vzorci se včasih razvijejo kot odziv na psihološko travmo. Naučimo se reagirati in vesti na načine, ki so nam pomagali premagati travmatično izkušnjo (in so bili v tistem trenutku koristni), vendar nam na koncu dolgoročno škodujejo.
Preberite si še:
Naslednja vedenja se zelo pogosto pojavijo kot preživetveni mehanizmi in odzivi na travmo:
1. Izogibanje socialnim stikom
Po mnenju psihoterapevtke Kaytee Gillis je socialni umik pogost odziv na travmo zaradi dveh razlogov: prvič, travma škoduje samozavesti žrtev in drugič, negativno vpliva na njihov pogled na svet. Žrtve bodo pogosto začele svet dojemati kot nevaren, druge ljudi kot zlonamerne in ne vredne zaupanja, sebe pa kot poškodovane in nevredne.
Socialni umik kot odziv na travmo se lahko kaže kot zmanjšan čas, preživet z ljubljenimi, pomanjkanje truda, da bi ostali v stiku, odklanjanje povabil na druženja in nervoznost, ko se nam nekdo preveč približa.
2. Nenadzorovani izbruhi
Poleg socialnega umika lahko ljudje, ki so doživeli travmo, druge ljudi odrivajo tudi tako, da se znašajo nad njimi. Jeza (ali bes) je pogosta reakcija na travmo, pojasnjuje psiholog dr. Seth J. Gillihan, in lahko vztraja še dolgo po koncu travmatičnega dogodka.
Morda čutite jezo nase zaradi tega, kar se je zgodilo, na druge, ker tega niso opazili ali vam pomagali prej, ali jezo do sveta nasploh. To jezo pogosto spremljajo žalost, strah in tesnoba – vse to lahko naredi osebo neverjetno čustveno nestabilno. Če ste se torej spraševali, zakaj pogosto (nenamerno) prizadenete ljudi, ki jih imate radi, je to morda eden izmed razlogov.
3. Zakopavanje v delo
Čutite močno potrebo po tem, da ste nenehno zaposleni? Se težko sprostite ali uživate v brezdelju? Ste zaskrbljeni, ko nimate kaj početi? Po mnenju psihologa dr. Brada Klontza ljudje kot odziv na travmo pogosto uporabljajo svoje delo kot način, da se zaposlijo in se izognejo težkim mislim ali čustvom. Možno je, da se zaradi tega preobremenjujete, saj se tako ubežite razmišljanju o tem, kaj se je zgodilo in se izognete soočenju z nezaceljenimi deli vas.
4. Zamrznitev
Študije kažejo, da je zamrznitev pogost odziv na travmo, še posebej, če je narava travme vodila žrtev do prepričanja, da je bolje, če se naredi čim bolj nevidno ali se ne odziva.
To lahko vključuje disociacijo, »možgansko meglo«, čustveno otopelost, težave pri odločanju ali ukrepanju in paralizirajoč strah pred preizkušanjem novih stvari. Ljudje s tem odzivom na travmo lahko za pobeg uporabijo svojo domišljijo in fantaziranje ter se mentalno ločijo od stresnih ali bolečih situacij.
5. Pretirano ugajanje drugim
To je pogosto spregledan odziv na travmo. Nanaša se na vedenje, katerega cilj je zadovoljiti ali pomiriti druge, da bi se izognili konfliktu, škodi ali stresu. Ta pojav je prvi preučeval terapevt Pete Walker, ki je opažal, da se ljudje, ki so preživeli zlorabo in travmo v otroštvu, pogosto naučijo ugoditi osebi, ki jim grozi in jo osrečiti, da se počutijo varne. Nekateri znaki vključujejo: delanje stvari za druge, ki jih ne želite, pretirano opravičevanje, težave pri izražanju lastnih potreb in občutkov ter občutek krivde, ker prejemate pomoč od drugih.
Razumevanje, kako je naše vedenje zakoreninjeno v naši pretekli travmi, nam lahko pomaga razviti bolj sočutno razumevanje samih sebe in narediti prvi korak k ozdravitvi. Če se vam zdi, da so vzorci premočni, da bi jih lahko obvladovali sami, je smiselno za pomoč poiskati psihologa ali psihoterapevta.
Vir: psych2go.net
POGLEJTE SI NOV PODKAST O TEM, KAKO AEQ METODA RAZUME DEPRESIJO: