Na prvi pogled tem znakom sploh ne bi posvetili pretirane pozornosti, čeprav opozarjajo na travme iz otroštva.
Travme iz otroštva se včasih izrazijo kot velike in očitne rane, drugič pa se skrivajo pod površjem, neopazne celo za nas same. Lahko smo odrasli, ki navzven delujejo povsem »normalno«, a v sebi nosimo nepredelane bolečine. Če si dovolimo globlje opazovanje, lahko prepoznamo subtilne vzorce in vedenja, ki so se razvili kot odziv na otroštvo, v katerem se nismo počutili ljubljene, sprejete, slišane ali varne.
- Preberite si še: 5 znakov, da živite v načinu preživetja
To je 6 subtilnih znakov, ki nakazujejo na to, da ste imeli travmatično otroštvo:
- Pretirano opravičevanje za vse: Nenehno govorite "oprosti", tudi če nekaj ni vaša krivda, saj ste se med odraščanjem naučili, da je ohranjanje miru pomembnejše od vaše lastne resnice.
- Občutek krivde zaradi počitka: Počitek ali "umirjen dan" povezujete z lenobo ali sramom, ker je bila vaša vrednost vezana na produktivnost, uspešnost ali to, koliko ste koristni za druge.
- Težko sprejemate komplimente ali ljubezen: Podcenjujete pohvalo ali odrivate ljubezen, ker globoko v sebi ne verjamete, da si jo zaslužite (ali pa se bojite, da je ljubezen zgolj pogojna).
- Nenehno pričakujete najhujše: Tudi, ko vam gre dobro, se v sebi pripravljate na razočaranje, sabotirate dobre trenutke ali ne morete zaupati miru. Vaš živčni sistem je nastavljen na način preživetja, zato nenehno pričakujete nevarnost.
- Ste močno neodvisni: Izogibate se prošnji za pomoč ali zaupanju drugim, ker je ranljivost nekoč vodila v bolečino, izdajo ali zapustitev.
- Občutek imate, da ste odgovorni za občutke drugih: Nenehno ste pozorni na odzive drugih in temu prilagajate svoje obnašanje, tudi če ob tem zanemarjate lastne potrebe. To lahko opozarja na to, da vaši starši niso znali obvladovati svojih občutkov ali da so vas krivili za lastne stiske.
Če se prepoznate v teh znakih, je morda čas, da se z nežnostjo obrnete k svojim koreninam. Se kot otrok počutili slišane in varne? Je bila vaša družina čustveno stabilna? So bili starši v resnici dovolj odrasli, da so znali poskrbeti za vaše potrebe? Če si dovolite pogledati vase z razumevanjem, radovednostjo in brez obsojanja, potem že hodite po poti zdravljenja – poti nazaj k sebi. Tam, kjer je bila nekoč rana, lahko zraste nežna moč.
Prirejeno po: @theultradadlife
