Urša Milavec: "Odnosi nas lahko dvignejo v višave ali pa pahnejo v globine."

Kdo je tisti, ki je “coach”? 

Pogled v zgodovino ponuja veliko pričanj o tem, da so že modreci, učitelji in filozofi, znali z vprašanji prebuditi veličino v človeku, usmerjati posameznika in mu pomagati narediti spremembo z uporabo vprašanj. Vse te mislece lahko jemljemo kot začetnike coachinga. Sokrat je večkrat dejal, da ne more naučiti nikogar ničesar, lahko samo pomaga ljudem razumeti sebe in jih spodbuditi k razmišljanju. 

Za enega izmed prvih začetnikov sodobnega coachinga pa velja W.Timothy Gallwey, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja napisal knjigo z naslovom »The inner game of tennis«. Gallwey je pri svojem delu s teniškimi igralci opazil, da so začeli izboljševati igro, ko jim je postavljal odprta vprašanja, namesto da bi jih popravljal pri svojem delu in jim dajal sugestije.

Ko so igralci poslušali sugestije in predloge za izboljšanje, se je njihova uspešnost zmanjševala. Ko se je igralec sprostil, umiril, imel v mislih jasno sliko želenega rezultata, se je pa njegova izvedba izboljšala.

Najbolj pomembna lastnost coachinga je prav gotovo ta, da ne potrebujemo veliko vedeti o zunanjih faktorjih področja, ki ga želimo izboljšati (o številkah, bilancah, formulah ali tehniki nekega športa), temveč moramo vedeti, kako um deluje in kako poteka naša »notranja igra«. Vse delo coachinga je usmerjeno v notranjo igro in odkrivanje novih možnosti, ki jih morda ne vidite ter novih uvidov oz. aha momentov, ki pripeljejo do transformacije.

Coach je torej tisti sogovorec, ki je pri pogovoru s klientom odprt, radoveden in predvsem v stiku z njim. S pomočjo ciljnih vprašanj in odkrivanja novih perspektiv ga korak po korak pomika do novih uvidov, rešitev, možnosti ali delov sebe, odvisno kateri je cilj procesa. Mantra je: »Manj navodil kot damo, boljše rezultate dobimo.«

Coacheva vloga v procesu coachinga je torej klientu pomagati razmišljati pravilno, jasno izoblikovati cilj, ustvariti novo okolje in nove vire, v katerem bo lahko razvil novo vedenje, ki ga bo vodilo do novih rezultatov ali boljšega počutja.

Kaj je po vašem mnenju predpogoj za dobro počutje in zdravje? 

Na to vprašanje ni tako preprostega odgovora, kot bi si želeli. Če želimo zgraditi močne temelje za zdravje in dobro počutje moramo zagotovo najprej poskrbeti za naše fizično telo in s tem osnovni nivo življenjske energije in sicer z redno telovadbo in zdravimi prehranjevalnimi navadami ter spanjem.

Ko smo si zgradili zdrave temelje v fizičnem smislu, imamo zelo dobre možnosti in predispozicije, da se bomo uspeli hitro pobrati, tudi če nas doleti kakšna resna diagnoza ali večji stresni dogodek pogojen z zunanjo okoliščino. Naslednji zelo pomemben nivo, ki znantno pripomore k zdravju in dobremu počutju so zagotovo kvalitetni odnosi ter naša usposobljenost za vzdrževanje le-teh ter usposobljenost za soočanje s stresom ter ohranjanje notranjega ravnovesja in miru.

Glede dobrega počutja se mi zdi prav tako pomembno biti prisoten in zvest sebi, če gremo še malo višje pa nas izpolnjene dela vse, kar imamo radi in v čemer uživamo. Vendar tukaj je pomembno zavedanje, da dokler niso zadovoljeni osnovni nivoji, ki so povezani s skrbjo za prehrano, gibanjem in spanjem, torej vse pomembne fiziološke potrebe, tudi višjih nivojev, ki so povezani s samouresničitvijo, ne bomo mogli udejanjati.

Kakšno pomembnost v kontekstu zdravja in dobrega počutja dajete odnosom?

Odnosi so lekcije, skozi katere smo se prišli v to življenje učiti o sebi, drugih, svetu in naravi. Na odnose ne gledam samo v kontekstu medčloveških in ljubezenskih, predvsem se mi zdi bistven odnos do sebe, do tega, kar se nam dogaja, do družbe, v katero smo vpeti, do narave, do razvoja, do umetne inteligence...Skratka želim povedati, da so celo naše življenje v resnici v takem ali drugačnem kontekstu odnosi do nečesa ali nekoga. Zato so seveda za naše zdravje in dobro počutje zelo pomembni. Lahko nas dvignejo v višave, lahko pahnejo v globine. 

Kako razumete bolezni in težave sodobnega časa? 

V Zahodnem svetu smo trenutno žal soočeni z epidemijo debelosti in s tem povezanih endokrinih in srčno-žilnih bolezni (diabetesa, povišanega krvnega tlaka in holesterola,...), zaradi katastrofalnih prehranskih in gibalnih navad. Močno se tudi že maščuje totalna odtujenost od narave, ki je sodobnega človeka odtrgala od svojega notranjega vedenja, kaj je zanj dobro in slabo in ga s tem naredila »invalida«.

Stara ljudstva so bila globoko povezana z zakoni narave, so naravo opazovala in jo spoštovala. Zlati rez lahko vidimo povsod v naravi, če se le znamo vanjo zazreti. Narava je popolna v svoji nepopolnosti. In tak je tudi človek. Zopet moramo torej začeti verjeti, da smo esenca narave, imamo namreč zelo inteligentne organizme, v resnici smo preskrbljeni z vsem za kvalitetno življenje in rast, če se le znamo umiriti in globje prisluhiti sebi, se povezati z intuicijo, prepoznati in ozavestiti škodljive vzorce in postaviti prioritete, ki nam pomagajo do ravnovesja in zdravja. 

Katera izkušnja v življenju vas je najbolj spremenila? 

Vsaka življenjska izkušnja me na nek način spremeni. Težko bi izpostavila eno, zagotovo pa lahko rečem, da nas zmeraj najbolj spremenijo tiste, ki so težke, kajti v udobju nikoli ni rasti. Če bi res morala izpostaviti eno, je bilo to soočanje z boleznijo mojega očeta in moje občutenje ter sprijaznenje z nemočjo.

Zelo sem si namreč želela, da bi se oče boril, mu to celo očitala, ker se ni po mojih merilih dovolj, vendar sem na koncu ugotovila, da nisem jaz tista, ki bi lahko določala nekomu, kako se mora soočati s svojim življenjem, kaj šele, da ga sodim. Pomagal mi je do spoznanja, da imamo vsi svojo pot, ki jo moramo prehoditi, da noben človek ni nobenemu nič dolžan, da smo dolžni samo sami sebi in sicer to, da smo zvesti sebi. 

Kaj naredite takrat, ko se počutite slabo in vam ne gre nič kot bi moralo?

Sprejmem to in ne ustvarjem v sebi nobenega odpora proti temu, kar je. Zavedam se, da imamo ciklična obdobja, da po padcu zmeraj pride dvig. Zato se res ne obremenjujem, če pridejo slabši dnevi, preprosto živim dan, če mi ne uspeva vse, kot sem si zamislila, tudi v redu, važno, da korakam, pa četudi z milimeterskimi korakci naprej.

Reka zmeraj teče, zmeraj najde pot in tega se skušam držati tudi sama. In verjamem v ta paradoks; prej ko boš sprejel bolečino, nesigurnost in konstantno delo kot del življenja, lažje ti bo in uspešnejši boš.

Kaj pa naredite takrat, ko čutite neprijetna čustva?

Najprej jih sprejmem, torej jih ne tlačim ali zanikam, potem pa se zavem, da so čustva rezultat misli, ki jih imam v danem trenutku. Da dobesedno čutim misli. Zato nato ozavestim misli in v kolikor mi le-te ne koristijo, izberem boljše zase. Zelo mi je žal, ker nas tega niso že v osnovni šoli naučili, namreč, kako razmišljati, učili so nas samo kaj razmišljati. Vendar v prvem, torej kako razmišljati, se skriva tudi ključ do dobrega mentalnega zdravja, pozitivnega čustvenega stanja, zadovoljstva, kreativnosti in napredka.

Kaj je bila zadnja stvar, ki ste jo ozavestili pri sebi / spoznali glede sebe, pa se tega še ne dolgo nazaj niste sploh zavedali? 

Da sem veliko bolj družabna, kot sem zase mislila do pred kratkim. Že od najstniških let nimam težave biti sama, iti sama na kakšen dogodek, celo potovanje, sem namreč zelo samotarsko tip človeka, zelo rada sem sama s sabo. Zadnje desetletje pa, ko sem se začela profesionalno posvečati programom za ohranjanje ravnovesja, notranjega miru in zadovoljstva, pa opažam, da zelo uživam v snemanju podkastov, promociji moje nove zbirke, sodelovanju z vsemi, ki so pripomogli k izdaji zbirke, vodenju retreata na Brionih... Skratka, v resnici sem očitno družabna samotarka. In ugotovila sem tudi, da same sebe ne jemljem več preveč resno. 

Danes je na področju osebne rasti ogromno knjig, v čem bi rekli, da se vaša knjiga oz. zbirka “Več sebe” razlikuje od drugih? 

Razlikuje se po uporabni vrednosti. Knjiga je pisana kot priročnik, ki že ponudi iztočnice, kako živeti bolj zavestno, se izboljševati kot človek, ohranjati ravnovesje in notranji mir. Nadgradnja knjige je nato dnevnik, ki nežno pomaga bralcu, ki želi nekatere iztočnice oz. poglavja, ki jih predstavim v knjigi, vnesti v vsakdan in se z njihovo pomočjo izboljševati.

Za res konkretne in globoke premike, tudi na nevroloških ravneh, na nivoju vedenja, strategij, prepričanj in poslanstva, pa je na voljo tudi zbirka 50ih coaching kartončkov iz 50ih področij življenja, ki so prava zakladnica vprašanj, ki premikajo. Torej, če sva začeli ta intervji z vprašanjem, kdo je coach, si upam trditi, da na trgu trenutno ni zbirke, ki bi tako temeljito in široko obravnavala tematiko izboljševanja sebe, kot je zbirka Več sebe in je obenem še popoln pripomoček za osebno rast in samocoaching. Druga pomembna stvar pa je tudi ta, da obravnava pot k ravnovesju holistično z vidika uma, telesa in duha.

Več o Uršinem delu najdete na: masterchangetraining.si

Preberite si še:

• Urša Milavec izdala zbirko VEČ SEBE
• Urša Milavec: "Ljudje smo vedno bolj izven notranjega ravnovesja"