Odločitev - nujna postojanka na poti
Odločitev je kot smerokaz, navodilo energiji, v katero smer naj se giblje. Hkrati je odločitev prevzemanje odgovornosti. Ko se enkrat v resnici odločimo, odpadejo vsi izgovori in razlogi, zakaj ne. Ko pride trenutek resnične odločitve, se naše življenje spremeni. Vemo, kaj hočemo, in za to smo pripravljeni nekaj narediti. Pripravljeni smo se odreči naši vlogi žrtve.
Vzorec oziroma vloga žrtve je v naši družbi zelo pogosta. Pojavi se, ko se poistovetimo z nemočjo, nemogočimi okoliščinami in frustracijo. Nekateri ljudje v takem stanju preživijo vse življenja. Počutijo se žrtve okoliščin, zunanjega sveta, krute usode, ki se je z njimi poigrala. Nekateri so na enem področju življenja relativno uspešni in zadovoljni, na drugem pa doživljajo poraze in frustracije. In prav moč odločitve je tista, ki bo temu zelo destruktivnemu in rušilnemu arhetipu vzela moč.
Dokler se polno ne odločimo za svojo manifestacijo, je naša energija zmedena.
Enkrat jo pošiljamo v eno, drugič v drugo smer. Tako energija ostaja zagozdena nekje na sredini, mi pa v življenju stopicamo na mestu. Ko z jasno odločitvijo energijo usmerimo, ta steče v želeni smeri. Vendar ni dovolj samo naša zavestna odločitev, pomembno je pridobiti podporo naše podzavesti, k pomenu katere se bomo vrnili kasneje. Potrebna je uskladitev naše odločitve in naših nezavednih prepričanj. Če si na primer želimo nov avto, a v podzavesti mislimo, da je to potratno ali da si ga ne zaslužimo, se naša želja seveda ne bo uresničila.
Naša podzavest je ovira, ne podpora. Pravzaprav smo ovira sami sebi – stojimo na poti energiji, vesolju in naši kreaciji. Energija, kot že rečeno, zmedeno potuje v več smeri in se vedno znova zmedena vrača na staro, poznano. Naša želja pa se seveda ne uresniči.
Odločitev pomeni povezati vse dele sebe, jih poravnati v jasno linijo, jih uskladiti.
Le tako vsi deli delujejo v naše dobro. To je hkrati spodbuda k rasti, saj uskladitev naših razcepljenih delov pravzaprav pomeni vrnitev k enosti, k našemu že omenjenemu bistvu. In ko znamo biti eno sami s sabo, se znamo povezati tudi z vsem, kar je. Pravzaprav se nam v resnici ni treba povezovati, vsi smo že po naravi povezani v neskončni mreži življenja, proces je pravzaprav spominjanje in povezovanje. Ko smo povezani v sebi in ko smo povezani z življenjem in z vsem, kar je, je možna manifestacija. Med nami in zunanjim svetom ni več ovir, prav tako ni ovir med nami in našo željo. Naša manifestacija zdaj lahko postane del našega realnega življenja in doživljanja.
Dijana Tara Sever, www.re-lifeholisticretreat.com
Predhodni članek. Ustvarjanje z esenco, 6. del
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
