Pot k svetlobi

"Vse je svetloba," je Tesla povedal ameriškemu časnikarju Johnu Smithu leta 1899 za revijo Immortality ... "Jaz sem del svetlobe... Svetloba zapolnjuje mojih šest čutil: jaz jo vidim, slišim, čutim, vonjam, se je dotikam in jo mislim. ...

3. 6. 2016

Delci svetlobe so kot zapisane note ... In zapomnite si: niti en človek, ki je kdaj bival, ni umrl. Pretvoril se je v svetlobo in kot takšen obstaja naprej. Skrivnost je v tem, da se ti delci svetlobe pretvorijo v svoje izvorno stanje ... Kristus in tudi nekateri drugi posamezniki so poznali to skrivnost. Jaz sem to raziskoval zato, da bi uvidel, kako se ohrani človeška energija. Ta je namreč en od vidikov svetlobe, občasno enaka kot vrhovna nebeška svetloba. Tega nisem raziskoval zaradi sebe, temveč v dobro vseh nas. Verjamem, da bodo moja odkritja ljudem življenje olajšala, ga naredila bolj znosnega in ga usmerila v duhovnost in moralnost."

Vse, kar obstaja v snovnem svetu, je torej odraz neskončnih vidikov svetlobe. Ljudje smo bitja svetlobe, ki prežema vsak atom, vsako našo celico. Iz nje se rojevamo in se vanjo spet vračamo. Ne le Tesla, tako so govorili tudi naši pradedje, ki še niso bili slepi in gluhi za univezalne resnice in znanje, ker so znali gledati in poslušati s svojimi duhovnimi 'organi'. Življenje so videli kot sveti ples različnih energij, ki se po popolnem božanskem zakonu širijo skozi mnogodimenzionalno vesolje. Niso potrebovali na tisoče miselnih konceptov o prostoru, času, silah, da bi potrdili to, kar so videli. Vedeli so, da se objektivno znanje, torej Resnica, ne da videti z omejenim umom in da se Bog, Absolut ali kakor koli že imenujemo to silo, ki je ustvarila vse, kar je, ne da pojasniti z besedami ali jo izmeriti. Kako naj bi človek izmeril in dokazal obstoj tistega, ki ga je ustvaril?!

V tem potrošniškem kapitalističnem cirkusu, zasnovanem na t.i. znanstveni paradigmi, smo se spremenili v materialistično civilizacijo z izjemno visokim deležem nesrečnih posameznikov, ki srečo iščejo v temi – v vedno novih in novih produktih. Denar je naš vladar in cenjena je sebičnost, ki služi denar(ju).

Pozabili smo, da je sreča, naše najvišje dobro, naša popolnost, to, po čemer najbolj hrepenimo, znotraj nas – v naši duši, v zavesti o enosti, ki zaobjema vse, kar obstaja. "Vse kar živi, je med seboj povezano z globokimi in čudovitimi povezavami: človek in zvezde, ameba in sonce, naše srce in kroženje neskončnega števila svetov ... Univerzum je živ v vseh svojih manifestacijah, kot nekakšna misleča žival. Kamen je misleče in čutno bitje, tako kot so to rastline, zver in človek. Zvezda, ki sije, si želi, da jo gledamo. Če ne bi bili tako zaverovani sami vase, bi razumeli njen jezik in njena sporočila. Človek mora svoje oči in ušesa uskladiti z dihanjem, z očmi in ušesi univerzuma," je govoril Tesla.

Kljub svojim genialnim izumom, darovom celotnemu človeštvu, je Tesla umrl reven – a vendar srečen. Mi pa smo pozabili, da smo v resnici le preprosti popotniki na poti k svetlobi, ki potujejo od boleče iluzije ločenosti k osrečujoči Resnici. In da je edina prava pot nazaj domov pot Ljubezni. Tesla je vedel, da je zdravilo v naših srcih.

Iz uvodnika urednice Vesne Fister

Več o vsebini Sense junij/julij ...