Pravijo, da se v življenju resnično zaljubimo le v tri osebe. Vse te tri naj bi potrebovali na poti učenja. Kdo so torej te tri zaljubljenosti?
1. Prva ljubezen
Ta se običajno pripeti, ko smo še zelo mladi, nekje v srednji šoli. Gre za idealistično ljubezen, ki se zdi kot pravljica, ki smo jo brali v otroštvu.
Našli smo pravo ali pravega. Vsi bodo ljubosumni, ko naju bodo videli skupaj, saj sva popoln par. Takrat se nam zdi, da obstaja samo ta oseba na svetu in bo to ena in edina ljubezen v našem življenju. A običajno kmalu pride do spoznanja, da ni vse tako rožnato in pravljično. Nekje v sebi čutimo, da nekaj ni prav. A vztrajamo.
Pri tej ljubezni gre na koncu le zato, da razmišljamo (podzavestno ali zavestno) le o tem, kako nas drugi vidijo, ali izpolnjujemo pričakovanja okolice? Naših prijateljev? Ne sprašujemo se, kaj zares čutimo mi.
To je ljubezen, ki nas more naučiti, da se odnosi tičejo le oseb, ki so vpletene, da se naučimo biti neodvisni od pričakovanj drugih ali vsiljenih idealov iz okolice.
2. Težka ljubezen
To je tista, zaradi katere smo pretočili največ solz in prebedeli največ noči. To je tista, ki nas nauči pomembne lekcije. Tista, ki boli, kjer so laži, prevare, manipulacije, drame in bolečina.
Ta ljubezen lahko postane ponavljajoči se cikel, ko ponavljamo podobne situacije z različnimi partnerji in nadaljujemo z neuravovešenimi odnosi, ker se še nismo naučili lekcije.
In nato… ko vendar uspešno dojamemo, kar moramo; da ne smemo dovoliti manipulacij, neiskrenosti, nespoštovanja, da se postavimo zase… Ko najdemo svojo moč v sebi, ki ni odvisna od druge osebe... Takrat pride tretja ljubezen.
3. Nepričakovana ljubezen
To je tista, ki nas popolnoma preseneti. Tista, ki se navidez zdi popolnoma napačna, ki uniči vse naše dotedanje ideale in prepričanja, katerih smo se držali.
Pride brez najave in se zdi nemogoča. Povezave s to osebo pa ni mogoče razložiti z besedami ali čimerkoli oprijemljivim, spodnese nam tla pod nogami, saj nismo bili pripravljeni nanjo. Niti vedeli nismo, da kaj takšnega obstaja.
To je ljubezen, ko se združimo z nekom, ki nas razume, ki hodi po vzporedni poti, kot mi sami. Nekdo, s katerim gre vse tako lahkotno. V tem odnosu ni nobenih pričakovanj, idealov, pritiskov. Smo sprejeti takšni, kot smo.
Ne sklada se s tem, kar smo si nekoč predstavljali. Nauči nas, da se prepustimo, da se ne zapletamo v um in svoja prepričanja ali pričakovanja. Pomagamo si in skupaj rastemo.
Nauči nas, da če se nekaj zdi dobro, potem tako je, četudi bi v teoriji temu nasprotovali.
Sicer tudi ta ljubezen ni nujno lahka. Še vedno se v njej učimo. Lahko prav najtežjih lekcij.
In preden se naučimo, kaj ljubezen je, se moramo včasih naučiti tudi, kaj ljubezen ni.
Včasih potrebujemo več življenj, da se naučimo tega in pridemo do 3. ljubezni. Lahko pa se to zgodi v nekaj letih, če se pridno učimo in rastemo.
Sicer pa ni pravil, ki bi veljala za vsakogar.
4. Višja ljubezen
Morda pa smo pozabili na ljubezen številka 4. To pa je tista, ko čutimo ljubezen do sebe in vsega, kar je. In to nam je dovolj. Ko dosežemo eno z vsem, kar je.
Če se le da, pa se ne zadovoljite z ljubeznijo številka 1 ali 2, verjamite raje v 3. Tisto, ki je hkrati tako domača in tako neracionalna. Tista, ki ni nevihta, pač pa mirna noč po nevihti.
Vsaka je posebna. A če si želite harmonično partnerstvo, potem je le 3. ljubezen tista, ki lahko traja. Tista, ki nam pokaže, zakaj se poprej ni nikoli izšlo.
Prirejeno po: elephantjournal.com
- Preberite si še: Privlačnost med sorodnima dušama je neustavljiva