Ste se kdaj vprašali, zakaj vztrajamo v nefunkcionalnih in slabih odnosih? Če se pogosto počutimo kot žrtev, se bojimo zavrnitve, zapuščanja ali kritike, potem imamo verjetno opravka z notranjim Otrokom.
ZDRAVLJENJE NOTRANJEGA OTROKA
Želimo biti popolni, sicer mislimo, da nismo dovolj dobri. Hočemo vsem ustreči, za vse poskrbeti. Ne znamo postaviti meje in smo preveč prilagodljivi. Izogibamo se konfliktom in nasprotovanju avtoritetam. Rešitelje iščemo zunaj sebe, pri drugih osebah ali avtoritetah. Pričakujemo, da bodo drugi poskrbeli za naše potrebe. Želimo imeti vedno vse pod nadzorom, da bi se počutili varne. Ne upamo si zagovarjati svojih stališč.
Ne zmoremo biti iskreni in avtentični. Ne verjamemo, da smo dovolj dobri taki kot smo in vredni ljubezni. Nimamo občutka, da se vedno lahko zavarujemo in poskrbimo sami zase ter mirno sporočamo svoja čustva, želje in potrebe svoji okolici. Namesto da bi sprejemali zase dobre odločitve, imamo težave v življenju.
Če smo kot otrok doživeli travmo, zapuščanje, zlorabo, zanemarjanje, nasilje, če nismo bili pomembni ali nismo smeli izražati čustev, potem to še vedno nekje obstaja v nas in nam še vedno povzroča težave. Lahko tudi podedujemo vzorce in travme od staršev ali prednikov.
KAJ JE NOTRANJI OTROK?
Notranji Otrok je arhetip, je naša notranja osebnost oz. sestavni del naše osebnosti.
Nosi prepričanja iz otroštva, misli ter čustva. Tu so shranjena naša prepričanja, povezana z lastno vrednostjo, občutkom varnosti, ljubezni in tudi kreativnost.
Nanj je odločilno vplivala podpora v primarni družini, skrb staršev, občutek varnosti, pomembnosti, prepoznavanje čustev in potreb. Občutki pomanjkanja, morebitne zlorabe, zapuščenosti in druge travme so se zapisali v našo podzavest in se aktivirajo ob vseh podobnih situacijah. Čeprav smo sedaj odrasli, vplivajo na naše odzivanje ter odločitve.
Vsi smo bili kdaj ranjeni kot otroci in nas je kakšen dogodek ali oseba globoko prizadel. To se zapiše v nas, ker kot otroci tega ne zmoremo predelati. Če imamo srečo, to na neki točki ozavestimo in kot odrasli ovrednotimo na bolj ustrezen način, pogosto pa se niti ne zavedamo, kaj nam povzroča probleme ali pa se travmatičnega dogodka ne spomnimo.
Problem je največkrat ravno v zavedanju!
Če se notranjega Otroka ne zavedamo, vpliva na naše življenje, ne da bi mi to vedeli. S svojimi čustvi in prepričanji pomembno vpliva na naš odnos do sebe in naše izbire v življenju. Otrok ima svoj preprost način zaključevanja in sklepanja. Če je na kakršen koli način ranjen, potem v življenju izbiramo in se vedemo tako, da bi se izognili bolečini. Notranja prepričanja, do katerih smo prišli kot otroci, niso vedno resnična in morda ne delujejo dobro za nas. Vedno znova ponavljamo svoje vzorce iz otroštva in se vrtimo v začaranem krogu.
Problem je v tem, ker ne zaznavamo realnosti take, kot dejansko je, temveč tako, kot jo mi čutimo. Če se tega dela sebe ne zavedamo, se odzivamo avtomatično. Ne odzivamo se na realnost, temveč na svoja prepričanja in čustva.
Obenem pa ima Notranji Otrok tudi dobre lastnosti – je ustvarjalen, spontan, intuitiven, radoveden, igriv, dobrovoljen, družaben, ima veliko energije, rad raziskuje svet. Ves ta kreativni potencial in življenjsko energijo notranjega Otroka lahko sprostimo, ko znamo poskrbeti zase in se začnemo počutiti varne in mirne. Potem smo lahko iskreni in spontani in se znamo sproščeno izražati brez strahu pred zavrnitvijo. Ko temu delu sebe namenimo pozornost, ga lahko najdemo in prepoznamo. S tem ustvarimo pogoje za njegovo preobrazbo.
Notranji Otrok se lahko izraža na različne načine
Najbolj pogosto se pojavlja kot:
- Zapuščeni Otrok, ki se počuti nesprejet, nevreden, nerazumljen, zapuščen ali osamljen; stalno išče priznanje, odobravanje, počuti se negotovega in dvomi vase. Ima težave s prevzemanjem odgovornosti in odvisnostjo od odnosov.
Skozi podporo in zdravljenje lahko postane neodvisen, pogumen in opolnomočen.
- Ranjeni Otrok se počuti zanemarjen, zlorabljen, kot žrtev. Zanj so vedno krivi drugi, svet pa vidi kot nevaren, težek in poln bolečine. V bližnjih odnosih ima težave s postavljanjem in upoštevanjem meja.
Ko ozdravi, se nauči sočutja, odpuščanja in opolnomoči sebe.
- Uporniški Otrok se upira kontroli, redu in omejitvam. Pogosto ima težave pri prilagajanju sistemu in družbi, situacijam ali pravilom. Počuti se omejevanega, lahko mu je dolgčas, utruja ga prilagajanje in pogosto pada v težave. V skrajni obliki je brezbrižen do potencialno nevarnih situacij, začenja upore, krši zakon, laže ali izkorišča druge, se drogira, igra na srečo ali se na splošno upira avtoriteti.
Dobra stran uporniškega Otroka je, da se ne pusti omejevati. Lahko je raziskovalec ali inovator. Kreativnost je prednost uporniškega Otroka, ki lahko premika meje, da bi uresničil svoje sanje in s tem pomaga tudi drugim, da zavržejo stara in preživeta prepričanja.
- Božji Otrok verjame, da so čudeži mogoči in blagoslovi niso samo možnost, temveč pravica vsakogar. Je poln kreativnosti, inspiracije in čudovitih idej, življenje pa se zdi kot čudovito igrišče. Božji Otrok verjame v višjo Inteligenco in se z lahkoto povezuje z Božjo ljubeznijo in Modrostjo.
V svoji negativni skrajnosti se Božji Otrok pokaže, ko izgubi upanje. To se lahko pokaže kot depresija, utrujenost ali otopelost. Otrok, ki je bil nekoč radoveden in ustvarjalen, več ne verjame v možnosti doseganja svojih sanj.
Notranji Otrok se lahko izraža še na druge načine in ima razne pojavne oblike (Užaljen Otrok, Priden Otrok, Svoboden Otrok...). Oblikovale so ga njemu lastne pretekle izkušnje, vzgoja, odnos staršev in okolja. Vsak lahko prepozna svojega notranjega Otroka - kakšen je, kdaj in kako se pojavlja in kaj ga izzove.
To nam pomaga razumeti njegov vpliv na naše sedanje življenje. Ko ga prepoznamo, ga lahko transformiramo.
ZAKAJ JE POMEMBNO ZDRAVITI NOTRANJEGA OTROKA?
Če svojega notranjega Otroka ne ozdravimo, potem bo VEDNO vplival na naše izbire. Njegova prepričanja in čustva še vedno nosimo v sebi. Nezavedno pritegnemo podobne vzorce in se zapletamo v boleče odnose z drugimi. Čeprav se močno trudimo, da bi se jim izognili, jih vedno znova privlačimo, dokler tega dela sebe ne pozdravimo. Poleg tega svoje vzorce vedenja nezavedno prenašamo tudi na naše otroke.
Ko ozdravimo notranjega Otroka, to vpliva skoraj na vsa področja našega življenja. Spremenijo se odnosi z drugimi – partnerji, otroci, starši in kar je najbolj pomembno – do samih sebe! Naše življenje se pomembno izboljša.
Vsa čustva, ki smo jih shranili kot otrok, imajo svojo energijo in vplivajo na naše življenje. Ranjen notranji Otrok pogosto čuti strah, krivdo, sram, zapuščenost, osamljenost, nevrednost. Vsa ta čustva negativno vplivajo na naše počutje in posledično tudi na naše zdravje.
Dokler ne ozdravimo svojih ranjenih delov, ne moremo zaživeti svojih pravih potencialov. Vsi imamo razne sposobnosti, ki jih pogosto ne poznamo ali pa ne razvijemo zaradi svojih notranjih omejitev.
Vsak notranji Otrok ima tudi svoje prednosti! Ko spremenimo njegova napačna prepričanja lahko hkrati ohranimo njegov kreativni potencial ali pa si ga povrnemo. Lahko ga ozdravimo in končno zaživimo svoj avtentični jaz brez strahov in brez bojazni, da bi nas drugi zavrnili. Sami se bomo znali zaščititi, postaviti meje in poskrbeti zase. Naučili se bomo imeti radi. Postali bomo bolj mirni, ustvarjalni, samozavestni in zadovoljni.
Zato je pomemben del ustvarjanja notranjega ravnovesja zdravljenje notranjega Otroka.
KAKO SI LAHKO POMAGAMO?
Vprašajmo se, ali tudi sami kje delujemo iz notranjega – preplašenega, ranjenega ali zapuščenega Otroka. Kaj bi naredili, če se ne bi bali? Kako bi živeli, kaj bi počeli?
Pozorni bodimo na svoje reakcije in čustva. Kako komuniciramo z drugimi in kako se odzivamo? V kakšnih odnosih živimo? V pomoč nam bodo tudi dogodki iz otroštva, ki se jih spomnimo in jih lahko povežemo s sedanjimi odzivi.
Zelo očitno imamo opravka z notranjim Otrokom, če smo v konfliktu s svojimi starši ali smo jezni nanje zaradi preteklih ali trenutnih dejanj, ki so jih ali jih niso naredili, a mislimo, da bi jih morali.
Ko začnemo opazovati sebe in svoje reakcije, bomo kmalu prepoznali svojega notranjega Otroka.
Ko začnemo ločevati Otroka od drugih delov sebe, dobimo možnost, da se bolje odzovemo na različne situacije. Morda starši niso znali vedno najbolje poskrbeti za nas ali nas zaščititi, a zdaj smo odrasli in imamo moč, da poskrbimo zase in zaščitimo ta del sebe.
Vsi imamo v sebi vse za svoje preživetje in za to, da živimo zadovoljno in srečno. A pogledati moramo vase, razviti ta del sebe in odpraviti svoje omejitve.
Irena Ratnik, ustvarjanje-zdravja.si
- Preberite si še: Praktična vaja za zdravljenje ranjenega otroka v sebi