Vesolje, povej mi, kaj je to, kar moram ozavestiti kot ženska?

27. 4. 2022
Vesolje, povej mi, kaj je to, kar moram ozavestiti kot ženska? (foto: shutterstock)
shutterstock

Resnično je čas, da se ženske zavemo svoje na­­rave in se med seboj povežemo. Najprej moramo spet ozavestiti svojo moč, svoje poslanstvo na Zemlji, svojo čarobnost. Zakaj spet? 

Ker je vsaki od nas to položeno že v samo naravo, vendar smo bile pod pritiskom družbenih norm to prisiljene potlačiti. Naslednji korak je naše povezovanje. Ko ženske združimo svoje moči in delujemo iz čiste ljubezni, lahko kreiramo neverjetne stvari. Hvaležna sem svojim moškim v življenju – partnerju in trem sinovom – za vse izkušnje, zaradi katerih sem se začela spraševati o svoji ženskosti. Pa tudi v poklicu, ki ga opravljam že nekaj let, se v zadnjih letih srečujem s pretežno moško energijo. Kaj je moja naloga kot ženska? Vesolje, povej mi, kaj je to, kar moram ozavestiti kot ženska? Kakšno poslanstvo imam? S temi vprašanji se je pričelo popotovanje, ki me vsak dan obogati s kakšnim novim spoznanjem, in verjamem, da me pelje bližje k sebi – k resnični sebi, svojemu pravemu jazu.

Čas zase

Prvo spoznanje, ki mi ga je podarilo vesolje, je bilo, da ženska potrebuje čas zase, za negovanje same sebe. Za to pa ne potrebujemo dovoljenja od nikogar. Nikogar ne potrebujemo, da bi nas crkljal. Ne potrebujemo niti bolečine niti bolezni, ki bi nas ustavila in spomnila, da rabimo čas zase. Nič ni narobe, če pustimo, da nas razvajajo drugi – to vedno prija. Vendar moramo v prvi vrsti zase poskrbeti same, vzeti si moramo čas, ki nam pripada. Potrebujemo sprostitev, regeneracijo, sprehode, večerno kopel, skok na hrib, kavo ali čaj, branje, masažo, jogo, petje, ples. Moramo poskrbeti za svoje telo in si privoščiti trenutke, ko smo lahko same s seboj samo tukaj in zdaj. Šele ko si bomo znale vzeti čas zase, se bomo lahko znova povezale s svojo bitjo, z občutki, ki živijo v našem telesu, z neskončno močjo, ki je v nas. Seveda je še kako pomembno, da si ta čas vzamemo brez slabe vesti, kajti čas zase je v resnici naša odgovornost. Zaradi tega se potem bolje počutimo in soočanje z vsakodnevnimi izzivi je lahkotnejše. Obveznosti vedno počakajo. In tudi otroci se v času naše odsotnosti prav tako zabavajo.  

Ženska in mama

Resnično sem hvaležna svojim trem sinovom, da so me izbrali za mamo, kar jim tudi pogosto povem. Doživeti čarobnost spočetja, nosečnosti, poroda in potem imeti možnost opazovati odraščanje svojih fantov je velik blagoslov. Vsak dan znova mi moji fantje nastavljajo ogledalo, da lahko vidim, kje in kakšna sem; česa v življenju si želim in česa ne; kaj je moje in katere podedovane vzorce nosim še vedno v sebi, ki me vlečejo navzdol. Leto zatem ko sem postala tretjič mama, sem se zavezala sama sebi, da se želim spoznati in delovati le iz svoje resnice. In bilo mi je dano spoznati, da je moja resnica to, kar mi govori skozi intuicijo – to pa je vedno polno ljubezni in lahkotnosti, s katero delujem do sebe in svojih najbližjih. Vendar pa v sebi nosim tudi vzorce, ki sem se jih priučila, ponotranjila, vzela za svoje, četudi to niso. Ko jih živim, se počutim obteženo, pogosto se takrat pojavijo občutki jeze, žalosti, krivde. To so moji izzivi, stvari, ki jih še nisem uspela predelati in razrešiti. Tudi za to potrebujem čas zase in dodatno energijo. Zavedam se, da sem lahko najboljša mama, samo kadar sem “napolnjena”; takrat lahko delujem iz ljubezni in se z lahkoto posvečam svojim otrokom. Kot mama in ženska se še vedno srečujem z izzivi, še posebno v obdobjih, ko je vsakdanji ritem življenja prehiter, preobremenjen. Zato se učim načrtovati svoj čas vnaprej in čim manjkrat dopustiti, da mi ga na koncu zmanjka zase. 

Enakonočje nam bo odneslo poletje in prineslo hladno fronto: kaj vse nas čaka

Prebujena ženska

Imam možnost opazovati ženske, ki so se odločile, da se prebudijo, in tiste, ki so se odločile spati v coni udobja. Zakaj odločile? Zato, ker se v resnici vsaka ženska sama odloči, ali bo živela svoje življenje ali pa bo zgolj preživljala življenje, ki ji je bilo dano. Prve so se ozavestile svoje moči in prevzele odgovornost za kreiranje lastnega življenja, zato živijo življenje, kot si ga želijo, četudi ta pot ni vedno lahka in enostavna – je pa edina prava. Druge so kot noj svojo glavo zakopale v pesek.

Prebujene ženske so vidno bolj zadovoljne same s sabo in z življenjem nasploh. Srečanja z njimi so vedno polna visokih vibracij; iskrivih pogovorov o izkušnjah, spoznanjih, ki jih prinaša življenje, iskrenega medsebojnega spodbujanja. Medtem pa je druženje s “spečimi” ženskami precej naporno, pogovori so polni jamranja, pritoževanja, slabe volje, obsojanja, ki izvira iz globokega nezadovoljstva samih s sabo in življenjem. “Speče” ženske za svoje stanje vedno najdejo zunanjega krivca, ker na žalost niso v stiku s svojo lastno močjo, s katero bi lahko spremenile svoje življenje.   

Potrebujemo druga drugo

Ženska se lahko hitreje in močneje poveže s sabo, če se povezuje z drugimi prebujenimi ženskami. To sem izkusila na lastni koži – med krajšim ali daljšim klepetom z dvema ali tremi prijateljicami, še posebej močno pa na lanskem ženskem vikendu, ko smo se družile ob jogi, plesu, sproščujoči glasbi, na sprehodih v naravo. Spoznavale smo se in hkrati povezovale. Od tam sem odšla s čudovitimi občutki, v sebi sem začutila neizmerno moč, ki mi je vlivala zaupanje, da zmorem vse, če le živim iz sebe in delujem s čisto ljubeznijo. Ti občutki so trajali še dolgo po tem.

Povezovanje z naravo ima čudežno moč

Prav tako pomembno se mi zdi, da se ženska povezuje z naravo in z vsemi naravnimi elementi. Privoščimo si dolge sprehode v naravi, vzpostavimo stik z gozdom, objemimo drevo, sprehodimo se bose po travi, pobožajmo zemljo, ko vrtnarimo, ali rožo, ki jo zalivamo, prižgimo si svečo, zaplešimo ob ognju na prostem, začutimo vodo na svoji koži med kopanjem v morju, jezeru ali reki, zadihajmo svež jutranji zrak, ko prezračimo dom, prepustimo se toploti sonca in moči lune, vnesimo les v svoj dom … (Ob)čutimo življenje! Odprimo se mu!  Zadovoljna in izpopolnjena ženska je naravno polna ljubezni. Takšna ženska svojo svetlobo žarči v svoji družini in okolici. Drage ženske, prebudimo se in se povežimo. Zdaj je čas, da skupaj ustvarimo svet, ki bo poln ljubezni. Kajti ljubezen je edino zdravilo, ki zares zdravi.

Tekst: Sensa bralka Jerneja Jeriša Sluga  

V novi rubriki tiskane revije Sensa Od srca do srca lahko s svojimi prispevki sodelujete tudi vi, dragi bralci in bralke.  
Naj zgodbe življenja, dragocena spoznanja in uvidi stečejo od srca do srca! Pišite nam na sensa.si@adriamedia.si.

Članek je bil objavljen v reviji Sensa apirl maj. Če želite jo lahko naročite tukaj

Preberite tudi: 


 

Novo na Metroplay: Pika Zrim: ”Ta serum je izpolnil moja pričakovanja"