Vsak je vladar svojega življenja

Ko sem pred letom in pol začela brati knjigo Louise L. Hay: Telo je moje, v mojemu življenju nič več ni bilo več tako, kot je bilo pred tem. Z vsako prebrano stranjo sem se počutila, kot da se vedno bolj približujem svojemu resničnemu jazu, svojemu bistvu, kot da se začenjam spominjati vseh stvari, ki sem jih na svoji življenjski poti pozabila. Louise me je skozi knjigo ogovorila močno in sugestivno, a z veliko topline in bližine.

Med branjem sem se počutila, kot da spoznavam samo sebe in kot da pred mano ni le knjiga, temveč oseba, ki ji ni vseeno zame in ki me brez kritike bodri in spominja na to, kako čudovita oseba sem v resnici, koliko dobrih lastnosti, znjanj in talentov imam in kako čudovito je, da sem z vsem tem znanjem, vzgojo in razumevanjem na točki, na kateri sem prav zdaj.

Vsak med nami ima v resnici že vse, kar potrebuje, da bi bil srečen. Naša naloga je le vse to ozavestiti.

Vsak je vladar svojega življenja

Dejstvo, da sem absolutna vladarka v svojem življenju, da imam le jaz moč in možnost ustvarjati v svojih izkušnjah, da sem tako edinstvena in posebna, da na tem svetu ne obstaja nihče, ki bi bil absolutno enak kot jaz, in da v tem dejstvu, da sem edinstvena, v resnici leži ključ, ki me lahko odpelje do tiste točke v meni, iz katere lahko ustvarjam in sem, imam in počnem lahko vse, kar si zaželim – je nekaj, kar je v meni prižgalo lučko, za katero prej nisem verjela, da obstaja.

Kot da bi bilo moje življenje naenkrat drugače osvetljeno. Začela sem dojemati, zakaj sem v tem trenutku točno tam, kamor sem postavila samo sebe, začela sem dojemati, kateri dogodki in prepričanja so me izoblikovali v osebo, kakršna sem prav zdaj. Obenem pa sem dobila toliko smernic, ki so me peljale tja, kjer sem vedno želela biti, pa sem mislila, da nimam dovolj znanja in veščin, ali da preprosto nisem dovolj dobra in si ne zaslužim.

Siniša Ubović

• Preberite še: Srečen je tisti, ki nima ničesar