Morda imate otroka z narcističnim partnerjem ali sumite, da ste bili žrtev narcističnih staršev? Preverite, kakšno vlogo igra narcistični starš in kako to prizadene otroka.
Za začetek naj razložimo, da je narcistična osebnostna motnja (NOM) pogosto napačno razumljena; če se nekdo neprestano hvali, je aroganten ali ima potrebo po tem, da ima vedno prav, to še ne pomeni, da imate opravka z narcisom.
Narcizem je veliko globlja in bolj destruktivna motnja, ki uničuje odnose in posameznike. Temelja motnje sta pomanjkanje empatije in nezmožnost razumevanja drugih.
Ravno za starša pa je izjemnega pomena, da razume občutke otroka in mu zna prisluhniti. Pri narcisih je to zelo težko, kar pusti tudi posledice na otroku.
Kakšen vpliv ima narcističen starš na otroka?
- Otrok se ne bo počutil slišanega ali videnega;
- Otrok ne bo obravnavan kot vredna oseba;
- Otrok bo cenjen zaradi tega, kar počne (uspehi, dosežki) in ne zaradi tega, kdo je kot oseba;
- Otrok se ne bo naučil prepoznavati lastnih občutkov;
- Otrok bo dvomil vase;
- Otrok se bo naučil, da je pomembneje kako izgleda, kot kako se počuti;
- Otrok se bo bal živeti skladno s svojo pristno notranjostjo;
- Otrok se bo počutil čustveno praznega;
- Otrok bo imel težave z zaupanjem drugih;
- Otrok se bo počutil manipuliranega;
- Otrok bo nudil podporo staršu, namesto da bi bilo obratno;
- Otrok se ne bo počutil sprejetega, varnega in ljubljenega;
- Otrok bo odraščal z občutkom, da ni dovolj dober;
- Otrokov čustveni razvoj bo zaostajal;
- Otrok se ne bo naučil ustreznih mej v odnosih;
- Otrok bo vedno iskal zunanjo potrditev, namesto da bi prisluhnil sebi;
- Otrok bo imel slabo samopodobo;
- Otrok bo imel občutek, da ni vreden ljubezni;
- Otrok bo v odrasli dobi lahko trpel za posttravmatsko stresno motnjo, depresijo in/ali anksioznostjo;
- Otrok bo v odraslosti potreboval veliko dela na sebi in razreševanja travm.
Preberite si tudi zapis terapevtke: Tisti, ki so se naučili prevzemati pretirano odgovornost za druge ljudi
Vzgoja s strani narcističnega starša je čustvena in psihična zloraba, ki povzroča izčrpavajoče, dolgotrajne učinke na otroka. Take starše tudi strokovnjaki pogosto spregledajo, saj narcisi v javnosti delujejo očarljivi, prijazni in pametni, za zaprtimi vrati pa se otroci borijo z osamljenostjo in bolečino.
Za narcise je značilno, da ne odgovarjajo za lastne napake ali vedenje, zato otrok verjame, da je sam kriv za svoje bolečine. Pri veliki večini pa je možno opaziti zgornje znake.
Če imate otroka z narcističnem partnerjem, bodite pozorni na to, da otroku nudite podporo. Prisluhnite mu in še toliko bolj upoštevajte njegova čustva. K vzgoji pristopite z veliko mero empatije in naredite vse, da se bo otrok počutil varnega, sprejetega in ljubljenega.
V kolikor pa ste sami bili žrtev narcističnih staršev, ozavestite, da to ni bila vaša krivda. Poiščite načine, kako si lahko pomagate in se osvobodite travm iz otroštva. Predvsem pa bodite pozorni na to, da takšnih vzorcev ne prenašate naprej na svoje otroke in s svojimi najmlajšimi delujte čim bolj empatično ter razumevajoče.
Prirejeno po: PsychologyToday