Včasih ne razumemo povsem, zakaj nekaj počnemo oziroma zakaj se nam dogajajo določene situacije v življenju.
Nemški terapevt Bert Hellinger, najbolj znan kot utemeljitelj družinskih postavitev, je odgovor iskal širše od posameznikove osebne zgodbe. Menil je, da človeka ni mogoče razumeti ločeno od družinskega sistema, ki mu pripada, in da lahko na naše življenje vplivajo tudi vezi, prepričanja in nerazrešene zgodbe prejšnjih generacij:
“Nismo samo vsak zase. Z mnogimi drugimi smo povezani na zelo skrivnosten način.”
Kaj, če vse, kar nosimo, ni samo naše?
Ko pomislimo na vpliv družine, običajno pomislimo na stvari, ki smo jih neposredno doživeli: odnos z mamo in očetom, način komunikacije doma, občutek varnosti v otroštvu ali prepričanja, ki so nam jih predali starši. Hellinger pa je šel še dlje.
V središče svojega pristopa je postavil idejo, da smo del večjega družinskega sistema in da lahko nezavedno ostajamo povezani tudi z ljudmi in dogodki, ki so se zgodili pred našim rojstvom. To odpira zanimivo vprašanje: ali je mogoče, da včasih živimo po pravilih, ki jih sploh nismo postavili sami?
“Če je bil v družini nekdo izključen ali pozabljen, se lahko pozneje v naslednji generaciji pojavi nekdo, ki prevzame njegovo usodo.”
V intervjuju leta 1999 je odgovoril na vprašanje, kaj je družinska psiha:
"Ko delamo z družino, opažamo, da njene člane usmerja skupno načelo oziroma sila, ki jo imenujem družinska zavest. Opazimo lahko, da je določeno število ljudi podvrženih nezavednim vzgibom, zaradi katerih se vedejo na določen način.
Če je bil denimo nekdo iz družine izključen ali pozabljen – na primer otrok, ki je zgodaj umrl in ga pozneje ne štejejo več med sorojence – lahko v naslednji generaciji drug član družine prevzame podobno usodo. Ta oseba si lahko začne želeti umreti, ne da bi kdorkoli vedel, zakaj.
Takrat naredimo družinsko postavitev. To pomeni, da posameznik v skupini izbere predstavnike članov svoje družine – tudi predstavnika zase – in jih v prostoru razporedi v medsebojne odnose, pri čemer sledi zgolj svojemu občutku.
Ko predstavniki zavzamejo svoja mesta, začnejo doživljati občutke ljudi, ki jih predstavljajo, čeprav jih sploh ne poznajo. S pomočjo družinske postavitve tako dobimo sliko tega, kar se dogaja v družini.
Oseba izbere predstavnika za očeta, mater, svoje brate in sestre ter zase. Nato jih razporedi po prostoru in vsi gledajo v isto smer.
To je nenavadno in ko to opazimo, takoj vemo, da je bil nekdo pozabljen ali izključen. Nato se oseba nenadoma spomni: "Oh, seveda! Imeli smo sestro, ki je umrla pri treh mesecih …"
Bistvena vprašanja za postavitve družine so:
- Kdo pripada družini?
- Ali so bili v družini mrtvorojeni otroci oziroma ljudje, ki so umrli zelo zgodaj? Se je komu zgodila kakšna posebna usoda, na primer invalidnost?
- Ali je bil kateri od staršev ali starih staršev pred tem zaročen, poročen ali v pomembnem partnerskem odnosu?
Vsako nadaljnje spraševanje običajno ovira odprtost za fenomenološke informacije, ki se pojavijo med postavitvijo. To velja tako za terapevta kot za predstavnike.
Zato terapevt tudi zavrača predhodne poglobljene pogovore s klientom ali obsežne vprašalnike. Prav tako je najbolje, da klient med postavitvijo molči in da mu predstavniki ne postavljajo vprašanj."
Prepoznati vzorec je lahko začetek spremembe
Družinske postavitve skušajo takšne odnose in dinamike prikazati na način, da jih posameznik lahko pogleda z druge perspektive. Hellinger je verjel, da lahko s tem postanejo vidne povezave, ki jih prej nismo prepoznali.
Njegovo delo pa odpira vprašanja, ki so lahko zanimiva že sama po sebi:
Kaj v svojem življenju ponavljamo? Od kod smo se tega naučili? Komu skušamo biti zvesti? Kaj se je v naši družini vedno pričakovalo od moških, žensk, otrok, partnerjev? In kaj od vsega tega želimo odnesti s seboj naprej – česa pa ne več?
Vabljeni na Sensa vikend v Bohinj!
Prav raziskovanju odnosov, družinskih dinamik in vzorcev, ki jih nosimo s seboj, se že vrsto let posveča tudi Matej Škufca, ki se je družinskih postavitev učil neposredno pri Bertu Hellingerju.
Na Sensa vikendu z Matejem Škufco med 16. in 18. oktobrom bomo zato skozi izkustveno delo pogledali v dinamike, ki se skrivajo v ozadju naših odnosov in življenjskih vzorcev, ter raziskovali, kaj se lahko zgodi, ko svojo zgodbo pogledamo z nekoliko širše perspektive. Nekaj mest je še prostih! Se vidimo? Več TUKAJ.
Vir: isca-network.org