Navada obdarovanja med prazniki pozitivno vpliva na naše telesno in duševno zdravje, predvsem, če gre za pomoč drugim ljudem.
V različnih kulturah so se skozi stoletja razvile številne tradicije obdarovanja in večina se jih dogaja ob koncu koledarskega leta. Od hinduističnega petdnevnega praznika svetlobe, ki je znan kot diwali in ga v večjem delu Azije proslavljajo v obdobju od sredine oktobra do sredine novembra, prek hanuke, ki jo židovska skupnost proslavlja na isti dan, kot kristjani proslavljajo božič, do novejših praznikov, kot je kwanzaa, ki ga proslavljajo prebivalci ZDA afriškega porekla.
Zakaj na Božič obdarujemo
Kolikor kultur, toliko razlogov prazničnega obdarovanja. Hindujci v svoje domove kličejo Lakšmi, boginjo napredka, in tako označijo začetek novega finančnega leta, medtem ko se na primer Židi z obdarovanjem z zlatniki spominjajo, da je pomembno deliti s tistimi, ki pomoč najbolj potrebujejo. Čeprav se nam na prvi pogled lahko zdijo povsem različne, imajo vse te navade veliko skupnega.
Že od nekdaj so ljudje intuitivno vedeli, da z obdarovanjem lahko osrečijo tistega, ki mu kaj podarijo, pa tudi sebe. Le spomnite se, kako ste se dobro počutili, ko ste opazovali drago osebo v tistem čarobnem trenutku odvijanja in odkrivanja darila, ki je bil prav tisto, kar si je želela ali potrebovala.
Navado medsebojnega obdarovanja so med zimskim časom v evropski civilizaciji zabeležili že v času Saturnalij, rimskih praznovanj, pripravljenih v čast boga Saturna. Začenjale so se 17. decembra in sčasoma se je njihovo trajanje podaljšalo vse do 24. decembra. To je bil čas sproščanja, gostij, razveseljevanja in obdarovanja. Podarjali so si majhna darila, najpogosteje lutke za otroke in svečke za odrasle.
Združevanje krščanskega božiča in obdarovanja se je dogajalo postopoma. Mali Jezus je Božje darilo svetu in ljudje z medsebojnim obdarovanjem podedujejo osnovno gesto Boga Obdarovalca. Tradicija božičnega darovanja, kot ga poznamo danes, se je začela v viktorijanski Angliji in se razvila na ameriških tleh, predvsem leta 1930, ko je tim marketinških strokovnjakov kokakole posodobil podobo Božička, tako da ga je oblekel v rdeče-bel kostum ter ga populariziral v medijih po vsem svetu. Ta simpatični dedek je najbolj priljubljen med otroki in tistimi, ki se počutijo mladi, ker s svojimi pomočniki prinaša obilico daril in osrečuje vse, ki so bili med letom pridni.
Neomejene vrednosti
Po drugi svetovni vojni so svetovne ekonomije začele rasti, skupaj z njimi pa plačilna moč prebivalstva. Zdi se, da smo s to večjo akumulacijo razpoložljivega bogastva postali pretirano usmerjeni na materialno obdarovanje in zanemarili njegove druge oblike. Že nekaj let smo priče globalne recesije, med katero smo se naučili nadzorovati svoje stroške, in to se med prazniki lahko kaže kot nezmožnost nakupa daril za vse, ki jih želimo osrečiti.
Ne glede na to, kako neverjetno se sliši, nam morda recesija pomaga, da se spomnimo, da je možno obdarovati tudi z nematerialnim. Če imamo v mislih, da je obdarovanje določenega materialnega darila omejeno (ker je njegova vrednost omejena), bi se lahko bolj obrnili na obdarovanje neomejenih vrednot – darovanje pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Veliko ljudi praznike dojema tudi skozi takšno altruistično prizmo, ker so dojeli, da s pomočjo, predvsem najbolj zanemarjenim, najdejo večji smisel in radost v svojem življenju. To je lahko streženje obrokov najbolj revnim, obdarovanje otrok v kriznih hišah ali preprosto vabilo starčku, ki živi sam v vaši soseski, naj pride med prazniki k vam domov na čaj in piškote. V takšnih primerih vlagamo energijo, pozornost, topel nasmeh in ljubezen v ta dejanja in jih naredimo neponovljiva, česar se ne da primerjati z darili, ki jih kupimo v trgovinah.
Zavihajmo rokave
Tisti, ki so na lastni koži začutili tujo radodarnost, trdijo, da so si zaradi nje zaželeli postati boljši ljudje, ki počnejo dobre stvari in pomagajo drugim. Poleg vsega tega ne bi smeli zanemariti niti znanstveno dokazanega dejstva – iskreno obdarovanje in pomoč izboljšujeta naše telesno in duševno zdravje.
Od splošnega boljšega počutja in boljše skrbi zase, pozitivnejšega in srečnejšega pogleda na življenje, zmanjšanega občutka nemoči, osamljenosti in depresije, do večje povezanosti z drugimi. In vse to zmanjšuje stres, nas pomirja in sprošča, kar močno vpliva na telesno zdravje. Zmanjšujeta se krvni tlak in raven slabega holesterola, zmanjšujejo se težave kardiovaskularnega sistema in telesne bolečine (glavobol, bolečina v hrbtu), normalizira se izločanje želodčne kisline, zmanjšuje se smrtnost pri starejših.
Pasivnejše posameznike bo osrečilo dejstvo, da se s samim opazovanjem solidarnega dejanja naš imunski sistem krepi – psihologi so to poimenovali učinek Matere Tereze. Zato zavihajmo rokave in pomagajmo družinskim članom in skupnosti, pa tudi vsem, ki potrebujejo pomoč, da bi skupaj začutili čarobne moči nesebičnega obdarovanja, brezkompromisne ljubezni in sočutja med prazniki.
Željka Ciganović
- Preberite še: Božič - duhovni praznik ali praznik potrošništva?