Kaj se dogaja v možganih visoko senzitivnih?

Imaš kot visoko senzitivna oseba občutek, da na čustva reagiraš zelo intenzivno? Se hitro zjočeš? Te čustva rada presenetijo kot močna sila ali impulz in te odnesejo? Potrebuješ več časa, da predelaš in pomiriš svoje doživljanje in se na tebi primeren način potem tudi odzoveš?

Imaš neposreden/takojšen dostop do lastnega notranjega doživljanja? Si zaradi druženja z ljudmi utrujen/a ali celo izžet/a? Imaš občutek, da te drugi ‘okužijo’ s svojim doživljanjem? Slišiš, kar ostane neizgovorjeno?

Vidiš, kar ostane prikrito? Močno začutiš ljudi in se brez težav in skoraj s svetlobno hitrostjo vživiš v sogovornika, njegova čustva, zgodbo, situacijo ipd.? Brez težav vstopiš v čustvovanje likov v filmih in knjigah? Z lahkoto začutiš čustva tudi v svojem telesu (kar se sicer da natrenirati)?

Po vsej verjetnosti si visoko senzitivna oseba

Predobro vem, kako se lahko zaradi tega počutiš izrazito samega/samo in nerazumljenega/nerazumljeno. Sploh v središču socialnih situacij.

Mogoče izpademo čudaški, občutljivi, nedružabni, plahi, negotovi, preveč tihi, počasni v reagiranju ali komuniciranju ali nasprotno – ker se tako zelo uglasimo na sogovornika, začnemo skakati v besedo, saj dobesedno vemo, kaj bo povedal. Ta sposobnost uglaševanja je lahko zelo dragocena pri oblikovanju odnosov, lahko pa je tudi izrazito neuvidevno početje, saj pravzaprav skačemo v besedo in zdi se, da ne poslušamo.

Še preveč poslušamo. Sploh ne znamo na pol poslušati. Kako je to možno?
Sposobnost močnega doživljanja in čutenja se zdi včasih skoraj nadnaravna. Kljub temu obstajata dva nevrološka razloga, ki nam razložita, kaj se dogaja v možganih visoko senzitivnih oseb, da tako intenzivno čutimo sebe in druge ljudi okoli nas.

Ne, tvoji možgani nimajo napake, motnje, poškodbe, pomanjkljivosti ipd. Pravzaprav so tvoji visoko senzitivni možgani tvoj največji zaveznik. V primeru, da mi kdo reče, da je visoka senzitivnost le v moji glavi, odgovorim: “Absolutno! Dobesedno je v moji glavi – v mojih možganih.” 

Kaj se pravzaprav dogaja v možganih visoko senzitivnih?

Zrcalni nevroni

Vsi imamo zrcalne nevrone, ki se sprožijo oz. vžgejo, ko mi nekaj počnemo ali ko vidimo, da to počne nekdo drug. Zrcalni nevroni zrcalijo. Npr. nekdo v našem okolju doživlja neko čustvo, naši zrcalni nevroni to prepoznajo in se takoj vžgejo in zrcalijo doživljanje drugega.

To je tisto, kar nam omogoča, da drugega razumemo in smo do njega sočutni. Razumemo in do določene mere začutimo, kaj oseba izkuša, doživlja. Zrcalni nevroni so torej sistem, ki nam omogoča, da se lahko poistovetimo z drugimi. Sposobnost, ki jo imamo čisto vsi ljudje, ne glede na visoko senzitivnost. (No, razen če je posameznik narcis, sociopat ali psihopat. Tam sočutje čisto odpove.)

Raziskave kažejo, da visoko senzitivni posamezniki nimamo več zrcalnih nevronov kot ljudje brez lastnosti visoke senzitivnosti, imamo le bolj AKTIVNE zrcalne nevrone. Bolj aktiven sistem zrcalnih nevronov nam torej omogoči, da se v trenutku in zelo močno vživimo v drugo osebo ali situacijo, zgodbo.

Nekoč mi je nekdo dejal, da ima kot VSO občutek, da ob drugi osebi ‘postane’ ta oseba zaradi česar se mora fizično in čustveno zaščititi, postaviti meje, da obdrži distanco in stik s seboj.

Mogoče imaš tudi ti podoben občutek. Jaz to doživljam kot sposobnost, da dobesedno stopim v čevlje drugega ampak potem hitro pozabim nase in meje se lahko zabrišejo. Imela sem priložnost govoriti tudi z igralcem, ki si za vstop v lik pomaga kar z listkom v žepu, na katerem ima napisano eno ali dve besedi, ki mu služita kot vstopni točki ali celo sprožilec. Nekaj podobnega počnejo tudi veliki filmski zvezdniki čez lužo, ki se vživijo v lik s pomočjo obleke, frizure, prstana, tetovaže ipd.

Spominjam se intervjuja z Lady Gaga, v katerem je povedala, da si je takoj po končanem snemanju filma A star is Born, spremenila frizuro, saj je želela priti čim prej iz vloge, ki jo je igrala in prerezati vsakršen stik z njo. Ne zatrjujem, da so vsi zvezdniki, vključno z Lady Gaga, VSO. Hočem prikazati kakšno neverjetno sposobnost ima človeška empatija.
Kaj šele empatija VSO.

Naša sposobnost vživljanja v druge nas lahko zelo preseneti. Sama včasih sploh ne vem, kdaj točno se zgodi. Enostavno se zgodi, silovito in iznenada. Hitreje in bolj pri osebah, ki so mi blizu, ampak tudi pri tujcih.

Naučila sem se razločevati, da bolj kot me ob drugih neko čustvo preseneti, zadane in v trenutku oblije, manj je to čustvo v tistem momentu moje. Sem le njegov nosilec in čustvo moram na nek način vrniti, če ne ga nosim s seboj in mi ne dovoli v polnosti živeti mojega življenja. Kljub temu moram imeti s tem čustvom izkušnjo, saj drugače ne bi mogla tako silovito reagirati nanj. Od nekje mi mora biti poznano.

K našemu bolj aktivnemu sistemu zrcalnih nevronov lahko dodamo še sposobnost globokega procesiranja in z njim povezano sposobnost domišljije in tako dobimo zanimivo mešanico: Pre-ustvarjanje, podoživljanje ali ustvarjanje določene izkušnje preko domišljije. Zame je dovolj le nekaj informacij in v svoji glavi že skoraj nezavedno, brez kontrole in brez truda ustvarim svoj film ali fotografijo.

Zrcalni nevroni so torej največji možen približek telepatije, ki nam jo je priskrbela narava.

Prefrontalni korteks

VSO imamo višji nivo aktivnosti v delih možganov, ki so povezani s čustvenim procesiranjem. To je pravzaprav vse kar moramo kot povprečne VSO vedeti. Za tiste, ki bi radi vedeli malenkost več:

Gre za določen del prefrontalnega korteksa, ki je povezan z regulacijo aktivnosti amigdale. Amigdala je zelo močno povezana s čustvovanjem in amigdala VSO je … Hm, bolj ‘aktivna’. Pravzaprav si strokovnjaki še niso čisto na istem, kako bi to pravilno poimenovali, vsekakor je jasno, da naj bi se v tem predelu možganov dogajalo to vele znano globoko procesiranje čustvenih informacij.

Zaradi tega je tako zelo pomembna regulacija – predelava, pomirjanje – čustev. Za vse ljudi. Za VSO še malo bolj. Večjo intenzivnost našega doživljanja si lahko predstavljamo s tole prispodobo: Kot da bi malenkost bolj navili gumb za uravnavanje temperature v prostoru.

Že res, da je visoka senzitivnost produkt dedne zasnove. Kljub temu na razvoj visoko senzitivnih možganov pomembno vpliva tudi naše okolje v katerem smo bili vzgajani. V primeru, da skozi odraščanje in tekom vzgoje nismo imeli dobrega modela in zanesljivih ter odzivnih skrbnikov, ki bi nam pomagali predelovati naša čutenja, se bomo kot visoko senzitivni odrasli precej borili.

Čustva nas bodo dobesedno ‘jahala’. Ne bomo se znali pomiriti, izraziti čustev, skomunicirati naše potrebe v odnosih itn. Huje nam bo kot osebam, ki niso visoko senzitivne in so odraščale v enakih razmerah kot mi. Več se bomo soočali s psihosomatiko, prej bomo iskali terapevtsko pomoč itn.

VSO zaradi globokega procesiranja čustvenih informacij zelo živo in barvito doživljamo vsa čustva. Ta čustva tudi bolj vplivajo na nas. Kaj pravzaprav mislim z besedo čustva? Bolj kot za enoznačno poimenovanje npr. žalosti, jeze, strahu, veselja, zanimanja ipd. mislim s tem na odtenke čustev in na različno KVALITETO doživljanja vsakega posameznika.

Res verjamem, da vsak doživlja vse po svoje, tudi če doživljamo v nekem momentu vsi žalost. Tako ima žalost zame zelo različne odtenke in ob različnih ljudeh začutim različne, nove odtenke žalosti, ki se včasih sicer na podoben način pojavljajo pri kakem drugem posamezniku itn.

Še posebej sem vesela vseh odtenkov veselja, ljubezni, navdušenja, upanja in zanimanja. Ti so najboljši in v svojem življenju jih zavestno iščem. Javim, ko bom preštela in našla barve za vse odtenke veselja in upanja. 

Ne le zrcalni nevroni in prefrontalni korteks …
V možganih visoko senzitivnih je tudi večja aktivnost v tistih predelih, ki so povezani z empatijo in z zavedanjem v danem momentu, tukaj in zdaj. Še posebej takrat, ko gre za neke socialne ali čustvene namige in okoliščine.

V tem primeru je povsem logično in razumljivo, da bomo VSO močneje doživljali čustva in sebe ter se vsega močneje zavedali v nekem trenutku. Zaradi tega smo bolj dovzetni za informacije, bolj budni, zavedajoči v socialnih okoliščinah.

Neverjetno, kako socialno in čustveno močni ter hkrati ranljivi so naši visoko senzitivni možgani! Takšna fina uglašenost nam omogoča, da opazimo kaj se res dogaja. Kje preti nevarnost, komu ne gre zaupati, kdo ni pristen, kdo bi lahko prestopil naše meje, kaj je ostalo neizgovorjeno, kaj nam lahko škodi, katere situacije niso varne itn. Spet se pokaže, kako je visoka senzitivnost preživetvena strategija.

Sama opažam, da je vsake toliko časa sposobnost čustvene odzivnosti in empatije pri meni bolj izražena in intenzivna. Kot da bi bila vsako leto bolj senzitivna in to na nek čudaški način. Kot kažejo raziskave, je to čisto normalno in za pričakovati. V primeru, da kdo opaža kaj podobnega, kar brez skrbi, samo vsako leto smo bolj globoki in modri. 

Empatija in čustvena odzivnost sta mnogokrat izziv a pravzaprav tudi naša super moč. Zelo všeč mi je citat, ki pravi:

Moja supermoč je, da čutim vse in si dovolim, da me to vsako noč raztrga in še vedno ne umrem. Namesto tega postajam bolj odprta in naredim več prostora.

Elizabeth Gilbert

Da se ne bi pustili zares in povsem raztrgati, je nujno, da najdemo stik s seboj. Prvi korak k temu je, da si vzamemo čas zase – dovolj samote in tišine. Trenutne razmere, ki sicer povzročajo veliko strahu in tesnobe, hkrati ponujajo marsikomu tudi več priložnosti za samoto. Izkoristimo to na dober način – da najdemo spet stik s seboj in s svojim doživljanjem, kakršnokoli že je v tem obdobju.

Maruška

Se prvič srečuješ z mojim delom?

Sem Maruška, zakonska in družinska svetovalka in ustvarjalka vsebin za visoko senzitivne osebe. Na spletni strani ustvarjam vsebine, ki ozaveščajo o visoki senzitivnosti in ponujajo razumevanje globoko senzitivnim, intuitivnim in ustvarjalnim posameznikom. Več najdeš na strani: darilovisokesenzitivnosti.com

• Poglejte si še: 25 znakov, da ste visoko senzitivna oseba

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja