Večina ljudi rada misli, da so iskreni do sebe in si ne lažejo zaradi zanikanja ali udobja. A psihologi v svojih študijah razkrivajo drugače.
Ste se že kdaj zlagali sami sebi, ker preprosto niste mogli prenesti resnice? Glede na raziskavo, objavljeno v reviji Philosophical Psychology, ne bi bili edini. Pravzaprav je to po mnenju psihologov precej običajno in precej predvidljivo piše mindbodygreen.com.
Samoprevara ohranja našo samopodobo in nam pomaga ostati motivirani, pojasnjujejo strokovnjaki. To niso zlonamerni načini početja, temveč del osnovne kognitivne opreme ljudi, da ohranijo ustaljen pogled nase in na svet, pojasnjujejo. Ta kognitivna težnja pa je zelo škodljiva v času radikalno novih izzivov, ki zahtevajo hitre spremembe v vedenju.
Tukaj so štiri stopnje, skozi katere gremo, ko lažemo samim sebi:
1. Preurejanje svojih prepričanj
Prva strategija samoprevare, ki so jo opisali psihologi, je reorganizacija lastnih prepričanj, kar v bistvu pomeni, da se zaradi želje, da bi bilo nekaj res, prepričate v to. Primer: Če je oče prepričan, da je njegov sin dober učenec, sin pa dobiva slabe ocene, lahko verjame, da npr. učitelj ni dobro razložil snovi.
2. Selekcija dejstev z zavestnim delovanjem
Naslednja strategija je »izbira dejstev skozi zavestno delovanje«. To vključuje izogibanje ljudem, krajem in/ali stvarem, ki bi lahko povzročile kognitivno disonanco s predstavitvijo dejstev, ki so v nasprotju z vašimi prepričanji. V zgoraj omenjenem primeru oče-sin bi ta strategija lahko izgledala tako, da bi oče preskočil govorilne ure oz. roditeljski sestanek.
Preberite si še:
3. Dvomi o verodostojnosti
Zlahka je dvomiti v nekoga ali nekaj, ko se spodkopavanje njihove verodostojnosti ujema s tem, kar bi radi verjeli – to je tretja strategija, opredeljena v tej raziskavi. Konec koncev, če ni jasnih (vizualnih ali drugače otipljivih) dokazov, je resnico lažje zanikati.
4. Ustvarjanje dejstev iz dvoumnosti
In še zadnja strategija, ki jo raziskovalci imenujejo "ustvarjanje dejstev iz dvoumnega stanja stvari." Ta vključuje napačno razlago situacije na način, ki zelo ustreza zgodbi, ki ste si jo že izmislili v glavi. Na primer, če prijazen učitelj matematike nežno namigne, da ima sin težave, oče pa bi v primeru težav pričakoval jasno in asertivno izjavo, si lahko smiselno prijaznost in nežen opis razlaga kot pozitivno oceno sinovih sposobnosti.
Vir: Sensa.mondo.rs
Novo na Metroplay: Peter Prevc iskreno o težkih trenutkih kariere in o očetovstvu | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem