Razlog za nezvestobo je težko opredeliti na samo eno področje, ki je običajno obarvano s seksualnostjo ali zaljubljenostjo. Nezvestoba je kompleksen fenomen, v katerem se lahko odražajo najgloblje plasti osebnosti.
Dejanje nezvestobe enega od partnerja ni nujen pokazatelj, da je odnos v popolnem zatonu, je pa pokazatelj, da se je eden od partnerjev spremenil in ni znal drugače zapolniti praznine, kot z nekom izven svojega partnerskega odnosa.
Partnerska zveza je skupek dveh osebnosti, ki sta se spoznala in na določeni točki združila ter začela hoditi v isto smer. Pogosto videnje ljudi je, da po nekaj letih, desetletji ni potrebno prilagoditi poti, ki je bila na začetku začrtana ali ubrati ovinke ter morda zaviti drugam. Živeti drug ob drugemu ne pomeni hkrati, da se odnos drug z drugim sam po sebi prilagaja, brez truda in zavestnega partnerstva ter osebnega zorenja se ta prilagoditev ne zgodi. Če pogledamo osebnost človeka, ni to nekaj statičnega, je nekaj fluidnega, kar se nenehno spreminja in na novo organizira na podlagi življenjskih izkušenj in naravnega osebnostnega razvoja človeka, ki se nikoli ne konča. Če pogledamo, kakšen je ples dveh tako spreminjajočih osebnosti, ki skušata najti skupni ritem lahko nedvomno rečemo, da je to igra nenehnega prilagajanja in učenja. Ni tako enostavno, kot je bilo videti na začetku. Kadar oseba na nekem nivoju ni zadovoljna sama seboj in s partnerstvom, saj ga več ne osrečuje in zato nima zadovoljenih potreb, išče hitre rešitve, kako se bo počutila bolje in pri nekaterih se lahko to manifestira kot varanje. V partnerstvu se odprejo vse skrite rane, ki smo jih prinesli iz otroštva, kadar jih partner ne zmore zaceliti, pride do frustracij, ki se tako ali drugače pričnejo odražati v odnosu.
Biti prevaran je ena izmed najbolj bolečih ran. Občutek biti zamenjan z nekom drugim, je lahko velik rušilec samopodobe. Občutek manjvrednosti, ki ga ta rana vzbuja, je lahko različno močan. Če je samopodoba že v osnovi skrhana, je to lahko zelo hud osebnostni udarec, saj se potrdi prepričanje, ki ga posameznik v sebi goji. Nisem dovolj lep/lepa, nisem dovolj dobra/dober, skratka nisem vredna/vreden ljubezni takšna/takšen kot sem, odzvanja v mislih. Pomembno je, da se zavedate, da niste vi kot prevarana oseba odgovorni za nezvestobo vašega partnerja, vsak človek je vreden ljubezni in spoštovanja in razlog prevare v večini ne odraža vaše vrednosti.
Ljudje varajo zaradi lastnih notranjih konfliktov. S takšno potezo si zapolnjujejo primanjkljaj, ki ga imajo v sebi. Varanje je lahko odslikava lastne nejasnosti o sebi in o tem, kar si posameznik želi. Iskanje in zapolnjevanje samega sebe so najpogostejši razlogi za nezvestobo. Ni toliko v partnerju, kot je v tistem, ki vara.
Če pride do nezvestobe, je ključnega pomena, kako je bila razkrita. Vedno se pojavlja vprašanje: ostati v odnosu ali končati. Če partner nezvestobo prizna in mu je žal, ter da razčisti notranjo dinamiko, zakaj je varal in kaj je s tem pridobil, je lahko to nov temelj, na katerem izdana oseba lahko gradi vnovično zaupanje in morda nadaljuje zvezo. Pomembno je, da po takšnem dogodku reflektirate sami pri sebi in s partnerjem, kako se počutite v odnosu, ali imate še kvaliteto pristne povezanosti in harmonije v skupnih trenutkih ali se je to razblinilo že pred nekaj časa.
Zavedajte se, kje stoji vaš odnos, na kateri točki ste, kaj želite zase in za odnose, v katere vlagate svojo energijo, poglejte, kaj so faktorji, ki vas vežejo; ali še imata skupne vizije, iste vrednote in skupne dejavnike, ki so vaju nekoč povezovali? Sprejmite realnost in izstopite iz odnosa, če vam ne služi več. Kadar je odnos tako nakrhan, je ta poteza samo pika na i in je popolnoma nespremenljiva, izstopite iz odnosa, ki vas mogoče nezavedno tako ali tako ni osrečeval. Pustite si čas in zavestno odžalujete za odnosom ter osebo, ki ste jo izgubili in vas je prizadela.
Dobro premislite in ozavestite, v katere vzorce ste se ujeli. Če tega ne zmorete sami in vas je prevara partnerja ranila v najgloblje sfere vašega bitja ter so občutki manjvrednosti tako močni, da se začenjate tiho zapirati pred svetom in ljubeznijo, je čas da poiščete pomoč, ki vam bo pomagala razrešit vašo stisko. Enako velja tudi za tiste, ki varajo. Razcep med dvema željama je lahko psihično zelo naporen. Pomembno je, da v sebi razjasnite, kaj si želite in to tudi na spoštljiv način sporočite vašemu partnerju. Najpomembnejše pa je, da ste zvesti samemu sebi, potem boste tudi drugim. Bodite v stiku s seboj in zavestno sprejemajte vaš proces zorenja, tako si boste lažje priznali, kaj želite, kdo ste in kaj želite biti, ter temu tudi pogumno sledili.
Da preprečite nezvestobo v partnerstvu, je pomembno, da ste jasni in odkriti že od samega začetka. Odkritost in dobra komunikacija sta ključ do dobre zveze. Pogosto se stvari hitro pometejo pod preprogo zavoljo ljubega miru, jaz pravim drugače: naučite se kregati. Izogibanje konfliktom pomeni izogibanje lastnim čustvom in s tem tudi izogibanje čustvom partnerja. Kako naj bi odnos deloval, če ni več komunikacije, to je nemogoče in vodi nedvomno v propad odnosa, katerega del je lahko tudi nezvestoba.
Prisluhniti sebi in prisluhniti partnerju ter to deliti na konstruktiven način je izziv vsakega, ki se je odločil za partnerski odnos. Stopiti korak vstran od iger moči in prevlade, ki se slej kot prej prikradejo v odnos, je prvi korak. Ozavestiti svoje otroške rane, ki jih partner ne bo mogel v popolnosti zaceliti, je drug del. Sočutje, razumevanje drug drugega, zavedanje, da drugačno stališče partnerja ne izniči vašega, so osnove, ki pripomorejo k boljši komunikaciji. Čutenje drug drugega je prvobitno, zavedati se je potrebno, da ljubezen ni tisto, kar prejmemo, temveč tisto, kar dajemo. Včasih so otroške rane tako boleče, da človek samo kriči po ljubezni drugega in partnerja zaradi lastnih krikov več ne sliši. Naučiti se je tudi potrebno, kaj je tisto kar daje partnerju občutek ljubljenosti in kako sami dojemate, da ste ljubljeni. Kaj si partner želi od vas in kaj želite od partnerja, je potrebno ubesediti, se pogovarjati. Preveč pogosto se pari ujamejo v igro;"če ti meni, jaz tebi" in obratno. Vzajemnost v partnerstvu naj bi bila brezpogojna, prepogosto pa se pričakuje, da mora partner sam od sebe vedeti, kaj si vi želite. Potrebna je komunikacija in ne tiho čakanje, da vsa tiha pričakovanja partner sam ugotovi. Takšna pozicija spet nakazuje globoke rane iz otroštva, otroško pričakovanje, kjer bi starši morali brati vaše potrebe, se vzbuja v partnerstvu.
Nezvestoba torej ne pomeni nujno konca zveze, lahko jo celo izkoristite za prelomnico, kjer se bo vaš odnos poglobil, ko bodo padle maske in se začel jasen in odkrit pogovor. Vsekakor je nujno, da je partner, ki je varal, iskren in da prizna krivdo. Komaj s tem je omogočeno žalovanje tistemu, ki je bil prevaran. V odnosu postavite nova merila ter nova pravila, ki so zgoraj omenjena - teh se je potrebno tudi držati, če ne boste zmogli sami, si dopustite poiskati pomoč.
Eva Kokol
Psihoterapevtka, spezializantka psihoanalitične psihoterapije/ dipl.iz psihoterapevtskih znanosti
- Preberite si še: Zakaj dobivamo zahtevne odnose?