Če želite s svojim malčkom koristno preživeti čas, je branje pravljic dejavnost, ki je ne smete izpustiti. Udobno se namestite, pokrijte se z odejico in se potopite v čudežni svet domišljije.
Branje otrokom že od njihovega najzgodnejšega obdobja naprej je najboljša oblika poučevanja. Obstaja rek, ki pravi, da se pot proti znanju začne z obračanjem strani. Če je še niste, jo obrnite zdaj.
Morda boste otroku (če mu seveda ne berete že od njegovega prvega leta, saj nekateri strokovnjaki priporočajo branje slikanic že majhnim dojenčkom) sprva šli malo na živce, a če boste vztrajni in nepopustljivi, vam bo, ko odraste, zagotovo hvaležen.
Otrokom je torej treba začeti brati, ko so še čisto majhni, pri tem pa morate biti pozorni na to, da jim berete stvari, ki so jih zmožni razumeti.
Majhne otroke zanimajo slikanice z veliko slikami, prehod na pravljice iz knjig pa se zgodi spontano, pri tem je pomembno le to, da so starši poučeni in otroku ponudijo knjigo, ki ustreza njegovi starosti.
Če boste na primer dvoletnici brali knjigo Mila si izmišljuje, ta najverjetneje ne bo razumela sporočila, če pa boste isto knjigo ponudili šestletnici, ki se je je polotila faza laganja, bo učinek popolnoma drugačen.
Vživite se v različne vloge
Poslušanje glasu in besed je prvi korak k učenju branja. Ko berete, besede pravilno naglašujte, saj otrok posluša jezik, v katerem pripovedujete. S tem otroku pomagate, da svoje misli spremeni v besede in se istočasno uči osnovnih pravil uporabe jezika. To seveda ne pomeni, da morate brati kot napovedovalec 1. programa Radia Slovenija.
Med branjem se skušajte vživeti v različne vloge in like dramatizirajte. Ne le, da bo zgodba tako postala še zanimivejša, bolj zabavna in privlačna, zaradi česar bo otrok dlje časa ostal osredotočen, temveč mu bo takšno branje pomagalo tudi pri oblikovanju t. i. kritičnega poslušanja.
Vzemimo primer Rdeče kapice: če bo vaš glas ob prebiranju njenega besedila nežen in mehak, ob prebiranju volkovega pa globok in jezen, se bo otrok naučil razlikovati med dobrim in nedolžnim ter zlim in nevarnim.
Občutek bližine
Za predšolske otroke so slikanice prvo okno v svet, prvi učbenik in prva knjiga o umetnosti. Od tega, kakšno bo njegovo prvo srečanje s slikanico in v kakšni meri bo slikanica prisotna v njegovem najzgodnejšem obdobju, bo odvisen otrokov odnos do knjige pozneje v življenju, ko bo učenec, pa tudi potem, ko bo odrasel.
Navado branja je zato treba razvijati in negovati. Starši, ki berejo svojemu otroku, ne vzbujajo le občutkov vzajemnosti in bližine, temveč ga hkrati učijo razumeti lastna čustva in čustva drugih, razumevanja in sprejemanja družbenih načel in odnosov, spodbujajo njegov razvoj govora, spomina in sklepanja. Seveda je pri vsem tem najpomembnejše, da se otrok pripravlja na samostojno branje.
Na začetku se vam bo dogajalo, da bo otrok vztrajal, da mu prebirate ves čas eno ali dve isti zgodbici. Za vas bo to morda monotono in utrujajoče, a tako boste svojega otroka učili sklepanja na podlagi prejšnjih izkušenj in prepoznavanja že znanih stavkov, samo ponavljanje pa bo doprineslo k razvoju spomina.
Če želite spodbuditi tudi razvoj analitičnega razmišljanja, vam predlagamo, da med premori otroka prosite, naj pokaže na živali, o katerih govorite, naj pove, katera je največja, ali pa ga napeljite k primerjavi knjige z resničnimi osebami ali položaji: »Poglej babico Rdeče kapice. Ima tudi tvoja babi tako sive lase?«
Otrok se bo tako naučil opazovati in sprejemati raznolikosti v svetu, ki ga obkroža.
Rezervirajte prostor za branje. To naj bo prostor, v katerem se bo otrok počutil varno in mu bo udobno: v postelji, v vašem naročju ali v naslonjaču. Otrokom ob posebnih priložnostih podarite knjige in jih zlagajte na knjižno polico, saj branje v možganih spodbuja določene funkcije, ki predstavljajo osnovo za učenje.
Danes imajo na mnogih knjižničnih oddelkih za otroke tudi igralne kotičke. Včlanite otroka v knjižnico in ga naučite, da je treba s knjigami lepo ravnati in jih pravočasno vrniti. Strokovnjaki svetujejo, naj otroci vsak dan samostojno in na glas, zase ali pa ob starših, berejo vsaj 20 do 30 minut.
Skupni trenutki
Če se vam zdi, da vaš otrok ne mara pisane besede, se potrudite, da vas bo čim večkrat videl brati knjigo ali časopis. V hiši imejte veliko knjig in drugega materiala za branje, saj ga k branju ni dobro preveč siliti.
Seveda moramo vzeti v zakup tudi dejstvo, da tehnološkim dosežkom ni mogoče ubežati. Poučne računalniške igrice so lahko koristne, kljub temu pa je treba postaviti določene omejitve in imeti nadzor nad časom, ki ga otrok preživi za računalnikom.
Zapomnite si, da računalniški in televizijski programi ne morejo nadomestiti mame ali očeta, pa tudi knjige ne. Tudi vaš otrok bo bolj užival v 10 minutah branja pravljic z vami kot v dveh urah gledanja televizije.
Carmen Zurl, Živa Lečnik, fotografije: Shutterstock