Pretresljivo, kako malo zavesti je v naših vsakodnevnih dejanjih. Morda o tem nikoli niste razmišljali, pa vendar je naslednji razmislek dragocen, saj lahko močno spremeni naše odzive in s tem kakovost življenja.
Kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo
Ali ravnam kot navdušen potrošnik, nekdo, ki ga nakupovanje osrečuje? Sem se res voljan sprijazniti s tako bednim nadomestkom za srečo? - So moji kriteriji za nakupovanje realni ali nekritično privzeti, plod propagande? - Kakšen smisel ima nakup tega predmeta? Ali kaj podobnega že imam? - Me je pritegnila predvsem cena? Ali lahko za to ceno pričakujem potrebno kakovost? - Ali kak podoben kos oblačila že imam? - Kaj mi jamči, da ta kozmetika ne bo povzročila neugodnih dolgoročnih učinkov? - Ali bo ta pijača dobro vplivala na moje telo? - Sem se dovolj prepričal o posledicah? - Me k nakupu teh sladkarij vodi odvisnost od njih? - Kaj bom napravila s starimi čevlji? - Sem dobro pregledal domačo zalogo in vsebino hladilnika?
- Kaj pa, če bi z nakupom še malo počakala in premislila vse skupaj?
Govorimo stvari, ki jih ne želimo izreči
Ali me je v agresiven in aroganten odziv prisilil sogovornikov ton? Sem dovolil, da so me preplavila čustva in mi zameglila trezno presojo? - Ali se je v meni zganila kaka potlačena zamera in me vodila v preoster odziv? - Kaj pa, če je moja ocena trenutnega položaja neobjektivna? - Ali odrekam sogovorniku pravico do lastnega čutenja, razmišljanja in izražanja? Ali trmasto vztrajam pri svojem le zato, ker hočem imeti prav? - So prišle izrečene besede iz duše ali iz ega? Ali me je ob tem prevzelo neprijetno občutenje, nelagodje? - Ali ni to, kar pravkar počnem, grdo opravljanje? Kako bi se ob izrečenih besedah počutila jaz na mestu sogovornika?
- Se zavedam, da za svoje izjave nosim vso odgovornost in pridelujem ustrezno karmo? - Sem sposoben zavzeti tolerantnejšo, prijaznejšo držo?
Počnemo stvari, ki jih ne želimo početi
Ali sem pravkar ravnal v skladu z notranjim glasom duše ali me je k odločitvi vodil strah? Ali se s tem dejanjem podajam na teren odrekanja in žrtev, ustvarjam s tem tesnobo v sebi? - Je moj odziv posledica pomanjkanja samozavesti? - Zakaj to pravzaprav počnem? Zato, da bi upravičil (domnevna) pričakovanja nekoga ali pa ravnal z ustaljeno podobo o sebi? Ali to počnem le zaradi denarja? - Kako bo tole (sedenje, delo, aktivnost, vdajanje razvadi) vplivalo na moje zdravje? - Sem zopet ravnala po starem vzorcu, v svojo škodo? Ali pa ravnam sebično? - Kaj s tem ravnanjem sporočam svetu? - Ali se zavedam dolgoročnih posledic in nastale škode? Ali to dejanje prinaša negativno karmo?
- Sem zopet ravnal v nasprotju z zavedanjem, kaj je prav? Se na tak način izogibam odgovornosti?
Vdajamo se uničujočim razvadam
Ali res potrebujem še eno pivo? - Ali nisem že pred nekaj minutami použil dovolj sladkarij? - Se zavedam, da sem od tega (hrana, pijača, seks, računalnik, TV, razvada...) že odvisen? Kaj se bo zgodilo, če tega ne storim (pojem, popijem, se odrečem...)? - Kaj me sili v nezdrav način življenja? Se zavedam dolgoročnih posledic takšnega ravnanja? Ali sem sposobna premagati to željo, ki prinaša negativne učinke? - Je z mojo oceno, kdaj imam dovolj, vse v redu? Se zavedam, da to uničuje mojo dobro samopodobo? - Kaj bi bilo pametneje storiti kot žrtvovati čas tej škatli, ki me psihično pohablja (TV, telefon, internet)? - Ali bi za spremembo sedla na kolo ali se sprehodila, namesto da se peljem? - Kaj ko bi, namesto da se odpravim nakupovat, preverila svojo staro garderobo?
- Ali nebi namesto ogleda filma svojo pozornost raje posvetil nekomu, ki mi lahko pozornost vrača – svoji dragi?
Razmišljamo stvari, ki nas ugonabljajo
Ima misel, ki me pravkar zaposluje, pozitiven ali negativen naboj? Je človek ob takšnem razmišljanju lahko srečen? - Ali igram vlogo žrtve? Ima tale strah kake realne temelje? Kaj bi se hudega zgodilo, če bi se grožnja uresničila? - Ali lahko najdem v tem, na videz negativnem dogodku, kaj dobrega? Morda se izkaže na dolgi rok? - Zakaj mislim, da si odziva, ki me zdaj bremeni, ne zaslužim? - Ali zopet nasedam informacijam, ki so manipulacija z javnostjo? - Se je zopet oglasil neusmiljen sodnik v meni? Ali ni moja reakcija pretirana? Kdo mi jamči, da so moja pričakovanja pravilna? - Ali se nisem s tem že dovolj ukvarjala? - Bom zaradi nerealnih rokov uničil svoje zdravje? -
- Zakaj se obremenjujem s tem, kaj bi si utegnili misliti drugi? - Ali to razmišljanje ruši mojo samopodobo? - Zakaj ne dopuščam, da bi drugi razmišljal drugače? Zakaj zavračam možnost, da je v njegovem pogledu kaj soli? Kako si drznem soditi, ko pa ne poznam njegovih okoliščin in njegovih izkušenj? - Zakaj si domišljam, da bi se moral nekdo zaradi mene spremeniti? - Ali tole razmišljanje budi v meni prijetne občutke, me plemeniti? Je to stališče resnično ustrezno? Ali ni že čas, da storim korak naprej? Ali tako kot jaz razmišlja plemenit, srčen človek?
- Ali moje misli dokazujejo, da verjamem v ljubezen in v dobroto v človeku? - Česa me ta dogodek uči, kakšna lekcija se skriva v njem?
Vsi navedeni neustrezni odzivi imajo skupni imenovalec: tako razmišljamo in ravnamo, ker se ne cenimo, ker ne vemo, kdo smo. V to, kdo smo, se še nikoli nismo zares poglobili.
Naša podoba o nas samih je slaba, pomanjkljiva, okvarjena, nepopolna, ker ne poznamo celote. O celoti nas nihče ni poučil. Zato se sprijaznimo s stvarmi, vplivi, posledicami, s katerimi se sicer nikoli nebi.
Stara modrost pravi: ključ sreče in uspeha je edinole v tem, da se soočimo s samim seboj in odkrijemo skrito resnično lepoto in moč duše, ki je skrita v nas.
Zoran Železnikar, www.prisluhni.si
- Preberite še: Po čem v resnici hrepenimo?
- 3 stvari, ki se jim morajo moški odreči, če želijo biti v kvalitetnem odnosu