Zakaj se je tako težko spremeniti?

29. 4. 2015
Deli
Zakaj se je tako težko spremeniti?

Pravijo, da sreča ali usoda ljubi pogumne. Tiste, ki so pripravljeni tvegati in slediti svojim sanjam. Ste eden izmed njih?

Nekateri ljudje prelagajo odgovornost na druge in so prepričani, da bi bili lahko bolj srečni, zadovoljni in ljubljeni, če bi se ljudje ali situacija okrog njih spremenila. Taki nimajo dosti možnosti, da bi se njihovo življenje začelo obračati v drugačno smer. Razen če jih ne doleti nekaj dramatičnega in so prisiljeni odpreti oči in na novo postaviti temelje svoje identitete.

Nekateri se zavedajo, da je sreča odvisna od njih samih in da se sprememba začne pri njih. Vendar pogosto ostaneje le pri besedah. Ko jim nekdo ponudi pomoč, da nekaj naredijo zase, najdejo najrazličnejše izgovore. Govorijo o tem, kako bi se radi spremenili, vendar ostajajo tam, kjer so, saj je to edino, kar poznajo in jim daje občutek varnosti. Tudi oni potrebujejo nek zunanji impulz, ki jih predrami, da naredijo prvi korak.

Nekateri, in teh je na žalost premalo, pa se zavedajo, da nihče ne bo naredil koraka namesto njih – nobena knjiga, noben učitelj, noben guru ali notranji preblisk modrosti ne pomaga, če temu ne sledi akcija. Ti ljudje ponavadi ne pričakujejo čudežnih rešitev ali rešitelja. Lahko iščejo poti in načine, tehnike in metode, ki jim pomagajo na poti do sprememb, toda na koncu koncev je odvisno samo od njihovega poguma, kaj bodo iz vsega tega naredili in kako dolgo bodo vztrajali, padli in se spet pobrali.

Za spremembe ni nikoli prepozno in ne glede na to, h kateri skupini se nagibate, ni nihče vreden obsojanja ali pomilovanja. To, kar smo danes, kako čutimo in gledamo na svet, je posledica naše osebne zgodovine. Težko je nekoga resnično razumeti, če ne poznamo njegove osebne zgodbe. Kaj šele, da bi ga sodili! Vsi smo na nek način ujetniki svojega otroštva ali prejšnjih življenj, če verjamemo vanje. Naši starši, okolje, priložnosti, ki smo jih imeli, so nas izoblikovali in vplivali na načine, ki se jih niti ne zavedamo.

Življenje me je naučilo, da so spremembe naša stalnica

Kaj pa jaz? Odraščala sem v težkem okolju in dolga leta v sebi nosila grenkobo, žalost in jezo. K sreči sem imela močan notranji glas, ki mi je govoril, da lahko vzamem vajeti v svoje roke in preobrazim svoj notranji svet. Kljub temu, da sem vedno verjela v nekaj več, se dolgo časa nisem zavedala, da je ta »nekaj več« tudi v meni.

V najstniških letih sem se vrtela bolj ali manj v prvi skupini , kar je tudi značilno za to obdobje - vsi ostali so krivi za mojo nesrečo, še najbolj pa starši. Pri dvajsetih sem začela prakticirati japonski budizem, prvi močan znanilec notranjih sprememb, ko sem začela prevezemati odgovornost za svoje življenje .

Notranja moč, zavedanje in neko globlje razumevanje same sebe so bili prvi rezultati te osebne preobrazbe. Vendar je kar nekaj časa trajalo, da sem se iz druge skupine, iz pasivnega opazovalca svojega življenja, premaknila v tretjo skupino in začela aktivno spreminjati sebe in posledično s tem tudi okolico. Kar nekajkrat sem se podala v prazno, ostala brez tal pod nogami, zato da bi lahko znova poletela.

Življenje me je naučilo, da so spremembe naša stalnica, saj se vse v svetu spreminja in vsakič, ko dosežemo nov prag zavedanja, pred nami stojijo novi izzivi. Budizem je vsa ta leta ostal moj »zaveznik«, hkrati pa sem bila dovzetna za nova znanja. Knjige, tehnike, metode, mentorji, so mi ob pravem času prihajali na pot in dajali nov zagon.

V zadnjih letih, ko se meja med duhovnostjo in znanostjo tanjša, sem se veliko posvečala temam, kot so epigenetika, kvantna fizika, energijska psihologija in podobno. Še posebej me je pritegnilo vse, kar je bilo povezano s podzavestjo in podzavestnimi prepričanji. Vemo, da nam ravno ta dostikrat stojijo na poti, da bi uresničili naše zavestne cilje. Kolikokorat ste se že vprašali ali slišali koga, ki je rekel: »Zakaj še vedno to počnem, pa čeprav vem, da mi škoduje? Zakaj se mi v življenju stvari ponavljajo? Kako to, da mi kljub vsem knjigam, delavnicam in pozitivnim afirmacijam, še vedno ne uspe dobiti boljšega partnerja/imeti sanjske službe/zaživeti srečno in tako naprej?

Dr. Bruce Lipton v knjigi Biologija prepričanj odgovarja na ta ključna vprašanja s tem, ko pravi, da je naš zavestni um kot voznik avtomobila. To je naš razmišljajoči um, ustvarjalen um, um svobodne volje.

Naš zavestni um sicer verjame, da smo dober voznik, vendar je njegova moč zanemarljiva v primerjavi s podzavestjo, ki je kar milijonkrat močnejša od zavesti. Naš podzavestni um je kot avto-pilot, ki deluje brez našega nadzora. To pomeni, da se na signale iz okolja odzove brez razmišljanja in da aktivira shranjene, dostikrat zastarele in omejujoče vedenjske odgovore.

Kadar so torej želje in cilji našega zavestnega uma v konfliktu z nezavednim umom, podzavest vedno zmaga.

Ravno Liptonova razlaga o moči podzavesti me je spodbudila, da sem začela iskati rešitve, kako uskladiti zavestne želje s svojo podzavestjo in kako »ukrotiti« ta nevidni svet, ki mi očitno vlada. Pot me je pripeljala do njegovega prijatelja, psihologa Chrisa Waltona, ki je v zadnjih petih letih razvil tehniko Gama Mindset (sl. Gama zdravljenje), ki temelji na energijski psihologiji, kineziologiji, povezovanju možganskih polovic in koherenci srčnega ritma.

Verjamem, da obstaja več načinov, ki nam pomagajo širiti zavest in odpreti vrata v podzavest. In včasih se je težko odločiti, katera stvar je v tistem trenutku za nas prava. Waltonova tehnika me je recimo pritegnila zato, ker temelji na znanstveni razlagi in ker je lahko učljiva. Med vsemi tehnikami, ki sem jih preizkusila, gama tehnika izstopa od drugih, saj od nas ne pričakuje slepega verovanja in sledenja. Ponuja nam možnost samodiagnoze, deluje kot vodič, kako na novo določiti pot in nas nauči, kako spremeniti tisti del podzavesti, ki nas zadržuje v vzorcih preteklosti.

Gama zdravljenje ali kako 'prelisičiti' podzavest

Z leti imam vse raje pristop »manj je več«. Enostavnosti in jasnosti nam že tako primanjkuje v vsakdanjem življenju in nasploh radi kompliciarmo, ko gre za spreminjanje samega sebe. Gama Mindset tehnika to zagotovo ni. Končno sem imela v rokah preprosto orodje, s katerim sem lahko »prelisičila« podzavest. Ne v slabem pomenu besede, temveč v smislu, da me ni bilo strah, kaj se v njej skriva. Namesto tega sem postala radovedna, kaj vse lahko spremenim, ko začnem komunicirati s podzavestjo in jo preoblikovati.

Če sem včasih verjela, da spremembe zahtevajo čas in napor, tega ne mislim več. Vem pa, da sta za spremembo potrebni najprej iskrena odločitev in pogum, da nekaj ukrenete v tej smeri. In če imate na razpolago še učinkovito orodje, kar gama možganska tehnika zagotovo je, ste v veliki prednosti, da dejansko uresničite to, kar si želite.

Zaključujem z besedami Bude, s katerimi nas naslavlja Chris Walton v svoji knjigi Gama zdravljenje:

Ne verjemi ničemur samo zato, ker je izrekla modra oseba.

Ne verjemi ničemur, ker je to splošno prepričanje.

Ne verjemi ničemur, ker tako piše v starih knjigah.

Ne verjemi ničemur, ker na bi imelo božanski izvor.

Ne verjemi ničemur, ker nekdo drug to verjame.

Verjemi samo v tisto, kar preveriš in presodiš, da je res.

Marjana Bloch, www.soul-coach.si

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez