... Ali zakaj nekatere ljubezni tako bolijo?
Srečali ste sorodno dušo. Iste stvari so vama všeč, enake cilje imata. Kot da dihata enako. To je oseba, s katero bi lahko bili do konca življenja.
A konča se nesrečno. Ni vam dano živeti skupaj, vam pa vse to povzroča močno bolečino.
Ste se kdaj vprašali, zakaj vam je dana taka boleča izkušnja, kaj naj bi vas naučila? Pogledate na težke izkušnje kdaj z vidika, da se nič v življenju ne zgodi brez razloga, da ima vse svojo lekcijo?
Pišem na podlagi primerov, ki sem jih srečala v terapevtski praksi.
Kdor ima za seboj kakšno težko ljubezensko zgodbo, ga bo verjetno zanimalo, kakšni zapisi so v dušah ljudi o tem, zakaj so potrebne?
Taka ljubezenska izkušnja ima globlji pomen; močno lekcijo. Vzroki so v prejšnjih življenjih.
Srečali ste sorodno dušo, s katero ste bili močno povezani že nekoč. Vajina skupna pot se je tedaj končala nesrečno, vi (ali oba) pa niste znali počistiti velike količine žalosti, ki je vzniknila ob tem. To težko čustvo ste odnesli s seboj v onstranstvo.
Podelim en dušni zapis:
Do mene je prišla mladenka, katera ljubezenska zveza se je končala, še preden se je uspela dodobra razviti. Po intuitivnem vpogledu in njenih besedah je bila to res osrečujoča veza. Ni si znala razložiti zakaj konec. Med terapijo se je izkazalo, da sta bila z moškim povezana že nekoč. Ločila ju je vojna vihra. Oba je doletela prezgodnja smrt. Ona ni imela vere v Boga in posmrtno življenje, zato je bila prepričana, da ga vidi zadnjič. Umrla je v globoki žalosti in neizmernem hrepenenju po njem. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi njemu. Oba sta iz prejšnjega življenja prinesla ogromno žalosti. Tukaj sta se srečala z namenom, da jo počistita. Če bosta to naredila oba, bosta morda imela priliko zaživeti skupaj že tukaj in zdaj.
Iz tega izhaja močna lekcija za vse naše zelo boleče izgube; vključno z žalovanjem zaradi smrti:
žalosti se moramo znati znebiti. Kdor jo preveč odnese s seboj v smrt, se bo moral ponovno srečati s to osebo v žalostni situaciji v prihodnosti, da jo bo počistil.
Druga lekcija, ki izhaja iz tega je: nenavezovanje.
Eden od ciljev življenja na Zemlji je tudi, da se pretirano ne navezujemo na ljudi (in ne na materialne stvari).
Nihče nam ni dan v posest. Četudi je to naš mož, otrok, partnerica, mama… S stališča zakonov vesolja to ni »naša oseba«. Vsi dragi nam ljudje so le naši sopotniki. Moramo znati živeti samostojno, biti srečni tudi sami s seboj. Ne da je naše zadovoljstvo pogojeno le s tem, koga imamo ob sebi.
To so lekcije, ki naj bi jih usvojili preko bolečih ljubezenskih zgodb ali drugih težkih izgub v življenju. Cilj teh je najti pot, da se osvobodimo žalosti. Za lepši jutrišnji dan.
Tatjana Miljavec
Poglejte si še:
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
