Včasih tudi na dopustu potrebujemo precej časa, da se sprostimo (skoraj do zadnjega dne), saj je um (čeprav podzavestno) še vedno preplavljen s skrbmi in z mislimi na družinske in poslovne obveznosti.
Še vedno je v delovnem pogonu, saj premišljujemo o tem, kaj se doma ali v službi dogaja, medtem ko nas ni (ali soseda redno zaliva naše rože, ali so sodelavci uspešno prevzeli naš del delovnih nalog) in kaj nas bo čakalo, ko se bomo vrnili z dopusta (slabovoljen šef, kup dela).
Zanimivo je, da delo pri mnogo deloholikih zamaskira občutke tesnobe, ta pa v trenutku, ko dela ni, udari na dan in z njo ne morejo več upravljati.
Da bi uživali že od samega začetka dopusta, včasih koristi, če si vnaprej naredimo načrt za aktivnosti, ki bi se jim radi posvetili. To seveda na pomeni, da moramo imeti vse pod nadzorom, le preprečili bomo, da bi nas malenkost, kot je rezervacija napačne sobe ali slaba obveščenost o ponudbi, ki jo vključuje naš izlet, vrgla iz ravnotežja in nas privedla v še bolj stresno stanje, kot je bilo tisto, v katerem smo se podali na dopust.
Na dopust se prav tako ni dobro pognati naravnost iz pisarne. Vzemite si dan ali dva, da do spremembe pride postopno. Po raziskavah ameriškega Inštituta za delo in družino se na dopustu začnemo sproščati šele po treh dneh, zato daljši dopust (sedem dni ali več) prinaša boljše duševne rezultate.
In še za konec – samo dejstvo, da smo se znebili delovnih obveznosti, še ni dovolj, da začutimo vso dobrobit sproščanja in počivanja – predvsem je pomembno, da uživamo v priljubljenih dejavnostih, ki jih povezujemo s počitkom (naj gre za potapljanje, planinarjenje, poležavanje ali branje).
Željka Ciganović, foto: Mare Milin, model: Marija B. (Midikenn)