'Dobre stare čase' je zaznamovalo pričakovanje boljših življenjskih razmer in veliko govora o t. i. svetli prihodnosti. Zakaj sedaj žalujemo za minulimi, bolj skromnimi časi, ko pa smo že takrat hrepeneli po izobilju?
Odgovor ne more biti preprost
Skromnejšim časom včasih z naklonjenostjo rečemo ‘dobri stari časi’, a to še ne pomeni, da so bili dobri za vse. Nekateri so iz tistega obdobja prinesli nerazrešene travme, ki jih spremljajo kot osebna prtljaga in jim v današnjih časih materialnega in tehnološkega ‘blagostanja’ otežujejo življenje. Zanje bi težko rekli, da hrepenijo po preteklosti.
Če posamezne usode pustimo ob strani in gledamo na splošno, lahko rečemo, da je bilo v tistih bolj skromnih časih vse bolj preprosto, zaradi česar jih doživljamo kot mirnejše in varnejše.
Vendar precejšnje materialne bede (po današnjih merilih) takrat nismo doživljali tako. Poleg vsega je bilo to za nas obdobje mladosti, zdravja in moči.
A kaj je tisto, kar bi lahko opravičilo besedno zvezo dobrih starih časov?
To je nedvomno pričakovanje boljših življenjskih razmer in veliko govora o t. i. svetli prihodnosti. Moja generacija je zares hrepenela po boljših in bogatejših socialnih razmerah, ki smo jim pod skupnim imenovalcem rekli svetla prihodnost.
Zagotovo je prav to pričakovanje boljše in svetlejše prihodnosti ena od dragocenosti, ki smo jih na poti v ‘blagostanje’ izgubili.
Danes se naša civilizacija sooča z nizom resnih nevarnosti in skušnjav, ki jih globalni in liberalni kapitalizem, kot pokvarjeni stroj, ki ga ne zna nihče popraviti ali zaustaviti, nenehno proizvaja in povečuje.
Zato tisti, ki razmišljajo in si upajo govoriti o prihodnosti, le-to opisujejo z bolj ali manj poudarjenim nelagodjem ali celo s strahom. V najbolj neugodnem položaju so mladi, ki se odločajo za ustvarjanje družine. Zahod se boji prihodnosti.
Utapljanje v izobilju
Seveda so po drugi strani tu tudi tisti, ki v materialnem in tehnološkem izobilju plavajo kot ribe v vodi in dvome o nelagodju potiskajo iz zavesti ter se raje zamotijo s svojimi napravicami in modnimi novitetami. Priključeni so na povsod prisotno ‘drogo iz vtičnice’ in pustijo, da jih napredek nosi s seboj kot hitra reka, v kateri se – v vrednostnem in človeškem smislu – počasi utapljajo.
Odnos med prejšnjimi skromnejšimi časi in temi, ki jih pravkar doživljamo, ni preprost. Svoje materialno in tehnološko izobilje smo plačali z izgubo varnosti, z negotovostjo, s strahovi in z zamegljenimi perspektivami. Temeljne zaznamovalce poti v pospešeno tehnološko dejanskost in številne posledice teh sprememb v socialnem in psihološkem smislu je že v sedemdesetih v kultni knjigi
Šok prihodnosti odlično opisal analitik modernih časov Alvin Toffler, v novejšem času pa John Naisbitt v knjigi High tech – high touch.
Seveda ostaja še veliko neizrečenega in neraziskanega, a to kljub vsemu močno vpliva na naša dejanja, odločitve in nenazadnje na naša življenja.
Napisala: Paula Bobanović