Zaobljuba: Ker se spoštujem, ne bom več prenašala negativnih energij

21. 7. 2021
Deli
Zaobljuba: Ker se spoštujem, ne bom več prenašala negativnih energij (foto: profimedia)
profimedia

To je moja zaobljuba. Ker sem končala z igricami in ker se spoštujem. 

To je moja zaobljuba:

Priznam, sprva omahujoče, toda vedno bolj pogumneje, izjavljam, da v svojem življenju ne bom več tolerirala takšne energije, ki mi ni po godu, me ničesar ne uči in ne prinese nič dobrega. To ne pomeni, da naivno pričakujem svet brez bolečine, trpljenja in slabih trenutkov. Toda, kar je mišljeno za mojo rast, naj ostane, vse ostalo, kar ni smet mojega smetnjaka, naj za vedno zapusti mojo trato.

Končala sem z igricami. Dovolj imam tega, da nenehno ugajam drugim in se trudim (včasih s krvavimi žulji), da se vedno prikažem v ultra super bleščeči luči. Dovolj mi je dokazovanja svojih sposobnosti vsem ostalim, na koncu (ali še to ne) pa sebi. Dovolj mi je poslušati druge o tem, kako naj se obnašam, kako naj živim in kako naj se izražam.

Sem odrasla ženska, ki se spoštuje, ki se vidi v vsej svoji lepoti, z vsemi prikupnimi posebnostmi, ki me delajo neprecenljivo edinstveno. In prelepo. Ja, prelepo. Najlepšo.

IN ker se tega zavedam, ne bom in nočem prenašati negativnega odnosa do sebe. Najsi bo to s strani okolice ali same sebe.

Ne bom več prenašala neutemeljene drame in nenehne potrebe po pozornosti (brez repa in glave). Nenehnega pritoževanja (ko pa je vendar svet tako lep, navsezadnje).

Ne bom sledila modnim trendom. Imam gubice in sive lase. Imam nekaj odvečnih kilogramov in kose oblačil, ki ne sledijo pariškemu tednu mode. In nikakor ne izgledam kot tiste manekenke s teh brvi.

Toda - veste, kaj?

Všeč mi je, kako izgledam. Počutim se udobno in srečno v svoji koži. Ni trajalo nekaj dni, da sem se sprejela, temveč leta. Ko sem bila mlajša, sem bila tako zelo stroga do sebe. Žal mi je. Moje telo, oprosti mi za vse. Da te nisem cenila, ko si mi vendar nudilo vse, kar bi si sleherna oseba lahko želela. Moč, da poletim – tudi do neba, če bi hotela. Danes zaradi tega, ker se nisem sprejela v celoti, plačujem nekaj davkov. Toda vse to so bile le lekcije, ki so me na trdi način prebudile. Morda nisem najlepši želod med želodi, toda to ni bistvo. To ni tekmovanje v tem, kateri želod je najboljši, najmočnejši. Postala sem vendarle nekaj drugega. Hrast. Kaj takega si ne bi upala sanjati v najbolj divjih sanjah. Mislila sem, da tekmujem med želodi, a namenjeno mi je bilo, da postanem popolnoma nekaj nepričakovanega. In sem vzklila.

In zaradi vsega tega si ne bom več dovolila, da nekdo drugi pride s sekiro in si dovoli sekati veje ali kar celotno drevo. Ne želim si ljudi, ki igrajo prijaznost in lažno spoštovanje. Cenim iskrenost in pristen odnos. Pa četudi bo kdaj razburkan in težaven. Resnično več ne rabim t.i. "small-talka" zavoljo pogovora. Če mi nimaš kaj za povedati, mi vsekakor ne rabiš povedati stvari, ki se me ne tičejo, me utrujajo in črpajo mojo dragoceno energijo. Opravila sem s čustvenimi vampirji.

Ne rabim več negativne energije. Ne želim si je. Ne zaslužim si je. In popolnoma prav je, da se tega zavedamo. Da prenašati take odnose ne pomeni, da smo boljši in da bomo zaradi tega nagrajeni. Da enostavno moramo pomagati vsem, ki so izgubljeni in ranjeni. Da je naša naloga, da popravljamo, da se razdajamo z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Tega nam ni treba početi.

Edina naloga v tem življenju naj nam bo ta, da smo v sleherni situaciji zvesti samemu sebi, da se ne pomanjšujemo le zato, da bo drugim ugodno ter da nas, ne glede na situacijo, obdaja pozitivna svetloba čiste ljubezni. Tudi, če nekomu povemo, da nekaj ne dela prav ali da ga morda ne želimo v svojem življenju, to lahko storimo s čisto ljubeznijo. Dokler bomo izhajali iz srca bomo zmeraj našli prave rešitve in odgovore.

Nina Kirbiš

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez