Zavedanje hrbtenice – pot k sebi

Živi človek je gibljiv in notranje odprt. Umirjajoč človek je rigiden in nefleksibilen. Vse žive stvari, trava in drevesa so ranljiva in gibka. Vse umirjajoče postane suho in ovenelo. Tisti, ki so rigidni in nefleksibilni, so v harmoniji z umiranjem. Tisti, ki so notranje odprti, so v harmoniji z življenjem. (Tao – te – ching)

21. 3. 2016

Hrbtenica & pravilna drža telesa

Naša fizična hrbtenica je izjemen del okostja, ki nam omogoča gibljivost in pokončnost trupa. Ob tem tudi varuje pomemben del živčnega sistema – hrbtenjačo. Prek hrbtenice in živčnega sistema lahko naš centralni računalnik (možgani) komunicira z vsemi deli telesa. Hrbtenica je sistem, ki ima poleg okostja (od 33 do 34 vretenc) v sebi tudi veliko živčnih povezav in mehkega tkiva (mišice in vezivno tkivo).

Zdrava hrbtenica je osnova zdravega gibanja, psihosomatske vitalnosti in funkcionalnosti.

Dejstvo je, da smo stari toliko, kot je gibljiva in močna (vitalna) naša hrbtenica. To vedenje izhaja iz učenja starih mojstrov taoizma kot hatha joge. Z malo osebne pronicljivosti lahko to ugotovimo tudi sami. Kako se dejansko počutimo, če kdaj naša hrbtenica postane boleča ali toga? Takrat se počutimo zelo stari, ne glede na trenutno biološko starost.

Kako ohraniti hrbtenico zdravo?

Žal je tako, da naše telo (hrbtenica) ni bilo ustvarjeno za hojo po dveh nogah. Nekateri trdijo, da mora sodobni človek plačati davek za svojo 'pokončnost' trupa z bolečinami v križu. Ta del je dejansko najpogosteje prizadet. Ne brez razloga, saj je prehod ledvenega dela hrbtenice v križni del (L5–S1 vretence) najbolj obremenjen del hrbtenice. Tu je sedež gravitacije (ko stojimo) in zato se zelo velik prenos teže in sil dogaja ravno v tem predelu.

Pravilna (uravnotežena) drža telesa varuje našo hrbtenico pred poškodbami in bolečinami. Optimalno držo telesa bomo dosegli tako, da bomo zavedanje vsak dan, čim pogosteje, usmerjali v hrbtenico. Paziti moramo, da ohranjamo naravne krivine hrbtenice (dvojna S-krivina) ter tako obremenimo mišice trupa spredaj, zadaj in ob strani čim bolj enakomerno.

Ob tem ne smemo pozabiti na dinamično ravnovesje med močjo hrbtenice (mehkega tkiva, mišice in vezivnega tkiva v trupu spredaj in zadaj) ter gibljivostjo hrbtenice (primeren obseg giba med posameznimi vretenci). Treba je redno izvajati različne vrste somatskih vaj, ki poskrbijo za krepitev globokih mišic trupa (trebušne in hrbtne mišice) kot tudi sprostitev odvečne mišične napetosti. Ta je sploh velik problem sodobnega človeka. Kronična mišična napetost v križu, medenici, vratu in ramenih je znak napačne uporabe telesa kot tudi neuravnoteženega življenjskega stila. Ker nismo bili ustvarjeni za prekomerno sedenje, mišice postanejo kronično utrujene in oslabljene. Vendar obstaja še druga plat zgodbe, o kateri se danes zelo malo govori.

V mojem dolgoletnem poučevanju joge in somatike (zavestnega dela s telesom) sem videl mnogo primerov ljudi, ki nimajo le oslabljenih mišic, ampak pogosto preveč napete! Ker je naš živčni sistem kronično stimuliran, se mišice svojemu lastniku pritožijo – s kronično skrčenostjo (napetostjo). Naloga (dharma) mišic je, da se krčijo, vendar ne dolgotrajno. Zato kronična napetost mišic vedno vodi v težje gibanje, predvsem pa v slabo psiho-fizično-energetsko počutje. V našem lastnem interesu je, da najdemo različne načine, kako to preprečiti in spremeniti.

Energijska hrbtenica

Poleg fizične hrbtenice, ki je naše zunanje ogrodje, imamo znotraj sebe tudi t. i. astralno oz. energetsko hrbtenico. Napredne tehnike joge in podobne metode svetujejo, da smo z umom čim bolj osredotočeni na to subtilno raven samega sebe. Iz jogijske ezoterične anatomije vemo, da je najpomembnejši del astralne hrbtenice t. i. sušumna nadij (energetski kanal), kjer so sicer tudi čakre (energetski centri). Če poskušamo to razumeti (in čutiti) čim bolj celostno, je zavedanje čaker samo stik z različnimi globokimi kvalitetami našega avtentičnega jaza (prizemljenost, ustvarjalnost, osebna moč, univerzalna ljubezen in radost, notranja jasnost) kot tudi z vsemi elementi (zemlja, voda, ogenj, zrak, eter). Te kvalitete in elementi so v različnih delih hrbtenice in se tam tudi izražajo.

Duhovnost in stik s hrbtenico

Notranja (energetska) hrbtenica je orodje izražanja naše praktične duhovnosti. Že za občutenje fizične hrbtenice potrebujemo relativno umirjen um in dobro prebujeno (somatsko) zavest. Še več notranje energije pa potrebujemo za stik z energetsko hrbtenico. Za to je nujno potrebna redna meditacija, da lahko zaznamo svoj notranji potencial in svetlobo duha, ki se izraža na energetski ravni.

Tako kot fizična hrbtenica potrebuje moč in gibljivost, velja tudi za naš avtentični jaz. Duša potrebuje prosto pot (umiritev ega), da lahko izrazi svojo moč in ustvarjalnost (gibljivost).

Znani duhovni učitelj Parmahansa Yogananda je učil svoje učence: živite vsak dan v svoji hrbtenici. To je staro sporočilo joge, uporabno za vse nas tudi danes. Stik z avtentičnim jazom je v tem hitrem tempu življenja, ob izgubljanju duhovnih vrednot in samega sebe potreben bolj kot kdaj koli ...

Blaž Bertoncelj, učitelj joge in somatike v Parinama centru