Velikokrat slišimo ali izrečemo besede: »Potrebujem samo še malo več časa.«
Čas je pogosto predstavljen kot ključni zaveznik zdravljenja – kot zdravilec, ki naj bi v tišini in potrpežljivo zacelil vse notranje rane.
A kaj, če čas – sam po sebi – ni vedno dovolj? Kaj, če vaše telo, vaš živčni sistem, ne potrebuje več dni, tednov ali mesecev... temveč nove izkušnje, ki bodo odprle vrata drugačni resničnosti?
Zdravljenje se začne tukaj in zdaj
Ko govorimo o celjenju čustvenih ran, pogosto gledamo v preteklost. Poskušamo razumeti, kdaj in zakaj se je nekaj zgodilo. To je pomemnbo, a resnično zdravljenje se ne dogaja samo v razumevanju preteklosti, temveč tudi v trenutnih izkušnjah. Takrat, ko se telo znajde v situaciji, ki bi nekoč sprožila odziv strahu, bolečine ali zapiranja – a tokrat zazna nekaj drugega: varnost, stik, nežnost.
Zdravljenje se zgodi, ko vaš živčni sistem prvič zares začuti:
»Tokrat ni nevarno.«
»Tokrat sem slišan.«
»Tokrat me nekdo res sprejema.«
Vaš živčni sistem potrebuje dokaze
Znanost o možganih in telesu danes jasno potrjuje: živčni sistem ni tog, ampak je prožen, prilagodljiv in izredno občutljiv na izkušnje.
Če ste bili dolga leta izpostavljeni stresu, pomanjkanju čustvene varnosti ali občutku ogroženosti, je razumljivo, da vaš notranji svet deluje v načinu preživetja.
Toda dobra novica je, da se lahko spremeni. Ne s čakanjem, temveč s ponavljajočimi se novimi izkušnjami. To so lahko preprosti trenutki, v katerih telo začuti nekaj, česar prej ni poznalo:
- pogled, ki ne obsoja,
- glas, ki pomirja,
- dotik, ki je nežen,
- prisotnost, ki ne zahteva ničesar.
Sčasoma vaš živčni sistem začne prepoznavati:
»Ni mi več treba bežati.«
»Lahko se sprostim.«
»Mogoče svet le ni tako nevaren prostor.«
Zdravljenje je počasna preobrazba notranjega doživetja
Morda vam ni treba čakati, da bo preteklo dovolj časa. Morda je pravi korak to, da si dovolite več izkušenj, ki nosijo drugačno sporočilo: da ste varni, vredni in ljubljeni. Takšne izkušnje niso nujno velike ali dramatične. Pogosto se zgodijo v tišini, v pozornem pogledu, v počasnem izdihu, v trenutku pristnosti.
Vsaka taka izkušnja je kot drobec nove resničnosti. In ko se ti drobci začnejo ponavljati, se v telesu prične pisati nova zgodba.
Če imate občutek, da čas mineva, a se globoko v sebi nič ne premakne – morda ne gre za to, koliko časa je minilo od bolečega dogodka. Morda gre za to, kakšne izkušnje ste si medtem dovolili – in ali so bile varne, povezovalne, drugačne. Zdravljenje se ne meri v koledarskih dneh, temveč v kakovosti stika, ki ga telo prepozna kot resničnega in varnega.
Mogoče ne potrebujete več časa – potrebujete več trenutkov, ki zdravijo
Zdravljenje ni čakanje, da bo preteklost zbledela. Je povabilo, da v sedanjem trenutku ustvarimo drugačno izkušnjo – najprej nežno, previdno, in predvsem z veliko sočutja! In ko telo enkrat občuti: »To je drugače,« se začne premikati. Ne ker je preteklo dovolj časa, temveč ker je bilo čutiti nekaj novega.
Naj vas vodi vprašanje:
»Kaj danes lahko doživim, kar bo moj živčni sistem prepoznal kot varno, resnično in zdravilno?«
Odgovor na to vprašanje morda pomeni začetek vaše nove notranje zgodbe.
