Da bi ohranile zdravje in srečo, si ženske po 60. letu preprosto ne smejo več dovoliti določenih stvari. Ko jih opustijo, se pogosto začne odkrivati tisto, kar je zares njihovo.
Po šestdesetem letu se marsikaj spremeni. Telo začne pošiljati signale, ki so bili prej komaj zaznavni. Notranji glas pa lahko končno preglasi zunanje glasove. Toda ne slišijo ga vsi. Nekateri obupajo in verjamejo, da je najboljši del življenja že za njimi. Drugi se krčevito držijo mladosti. Obstajajo pa tudi tisti, ki se končno naučijo živeti – zase, brez hitenja, z mehkim srcem in tiho modrostjo.
1. Ne komunicirate več z ljudmi, ki vas izčrpavajo
S starostjo pride pravica do izbire. Ne potrebujete več početi stvari iz vljudnosti ali iz dolžnosti, temveč iz spoštovanja do sebe. Ko vas obkrožajo le tisti, ki so vam resnično blizu, postane zrak čistejši. Sprva morda to deluje kot osamljenost – a potem pride spoznanje, da so osamljeni le tisti, ki majo okrog sebe ogromno ljudi, a jih nihče ne sliši.
- Preberite si še: Stvari, za katere ste “žal” prestari
2. Ne pretvarjate se več, da ste mladi – živite svoje leta
Obstaja zmoten občutek, da je staranje nekaj sramotnega. Toda pride dan, ko se pogledate v ogledalo in namesto »stara« pomislite: »Živa sem.« Z gubami – a z življenjem. Takrat si morda ne želite več bleščic ali plastične mladosti, a še vedno vam je mar in se radi uredite - ker ste še vedno lepi! Kot je rekla Coco Chanel: »Ne boste večno mladi, a lahko ste čudoviti v vseh letih.«
3. Ne obremenjujete se več s finančno pomočjo
To je ena najtežjih lekcij – zlasti za tiste, ki so celo življenje dajale vse od sebe. Toda včasih pomeni ljubezen tudi zaupanje, da se bodo otroci znašli sami. Po 60. letu ima ženska pravico, da ni več banka, temveč da končno postane – samo ona.
4. Ne verjemete, da so vse dobre stvari že za vami
To je najnevarnejša napaka – ker vsebuje nevero. Dokler verjamete, da je pred vami še nekaj lepega, živite. Svet se ne zapira sam od sebe – mi ga zapiramo. Pojdite na izlet v drug kraj, sadite rože, pišite dnevnik. Človek se postara, ko neha sanjati.
5. Ne bojite se opustiti službe
Mnogi ostanejo v službi tudi takrat, ko bi se lahko upokojili - ne zato, ker jo imajo radi, ampak ker se bojijo, kaj bo brez nje. A ko enkrat odidete, je zrak lažji. Dan je vaš. Ni več rokov, šefov in sestankov. Nekateri začnejo slikati, vrtnariti, pomagati drugim. To ni brezdelje – to je življenje.
6. Ne hranite več telesa s tem, kar ga uničuje
Mlajše telo marsikaj prenese. A po 60. letu ne več. Hitra hrana, sladkarije in prekomerni prigrizki niso več užitek, temveč breme za telo. Telo zahteva nežno, a spoštljivo hranjenje z občasnimi zasluženimi 'pregrehami'.
7. Ne počnete več stvari, ki vas ne veselijo
Preveč let ste živeli v načinu »moram«. A pride trenutek, ko si dovolite izbrati:
»Nočem, ne grem, ne bom – ker ne želim.« Tudi gledanje skozi okno ob čaju je povsem dovolj dober načrt za dan.
8. Ne postavljate se več na zadnje mesto
Kolikokrat ste dali prednost drugim – službi, otrokom, vnukom, delu, gospodinjstvu? A če vedno točite iz svojega vrča, se ta izprazni. Zdaj imate pravico, da ste na vrhu lastnega seznama prioritet – ne na koncu.
9. Ne krivite se več zaradi svojega videza
Gube, roke, koža, starostne pege – vsaka sled na vašem telesu pripoveduje zgodbo. Noči brez spanja, leta skrbi, ljubezni, izgub, selitev, žalosti, smeha. Zakaj bi jih skrivali? V japonski kulturi razbite posode popravljajo z zlatom. Poškodba postane okras. To ste vi. Močni. Preživeli. Lepši kot kdaj koli prej.
10. Ne ozirate se več na mnenja drugih
Ljudje bodo vedno govorili. A pomembno je le, da se vi dobro počutite v lastni koži. Svet je glasen – a notranji mir je tišina, ki jo ustvarite sami.
11. Ne bojite se več biti sami
Strah pred samoto pogosto sili ljudi v prazne odnose, nepotrebna srečanja in tišinske pogovore. A osamljenost ni kazen – če v njej najdete tišino, v kateri slišite sebe.
Po 60. letu je čas, da upočasnite. Da zares poslušate sebe. Da nehate živeti tako, kot "bi morali", in začnete živeti tako, kot želite. Ko ženska dopolni 60 let, to ni konec. To je obrat k sebi, k jasnosti. In vsak korak, ki ga naredi stran od pričakovanj in vlog, je korak bližje njenemu pravemu jazu.
Biti srečna po šestdesetem ni nagrada – to je pravica.
Vir: Stil.kurir.rs/Sensa.rs/Zorica Antonijević
