Lepo je verjeti, da nas vesolje vselej ščiti in da smo varni, ne glede na vse. To sicer drži, a življenje se včasih ne odvija v smeri, kot bi pričakovali in včasih se nam zdi, kot da nam je življenje obrnilo hrbet...
Zakaj smo včasih popolnoma izgubljeni? Tu in tam se znajdemo v situaciji, kjer vesolje čaka, da sami izberemo pravo pot, ki morda na prvi pogled ni čisto jasna. Vesolje nam s tem daje čudovito možnost, da se okrepimo in zrastemo.
Življenje je sestavljeno iz lepih in manj lepih izkušenj
Pridejo situacije, ko se nam zdi, da nam celotno stvarstvo stoji ob strani. Ko se vse poklopi in teče kot po maslu, ko se stvari same po sebi obrnejo nam v prid in nas preveva čista radost … Nato pa pridejo trenutki, ko nikakor ne moremo začutiti te sinhronicitete oz. stvari ne tečejo tekoče.
Takrat se nam zdi, da so nam vsi obrnili hrbet, da vesolju preprosto ni mar, prepuščeni smo sami sebi, bojimo se, da ni nikogar, ki bi nas ujel, če pademo. Včasih pademo tako globoko, da nismo več sposobni videti, kje sploh smo in preprosto izgubimo kompas.
Ko se znajdemo v temi ...
Četudi smo naredili vse tako, kot se nam je zdelo prav, se lahko znajdemo v popolni temi. To še zdaleč ne pomeni, da smo za večno obsojeni na grenkobo in brezup! Gre zgolj za točko v našem življenju, kjer življenje od nas zahteva, da se postavimo na noge in pogumno raziščemo, kaj je tisto, kar potrebujemo. Vesolje nas poziva, naj si zaupamo! In prav takrat lahko zrastemo.
Najtežje je najti moč v sebi, ko ni nikogar, ki bi nas spodbujal, a to je največji dar, ki si ga lahko podarimo. Ko presežemo takšno preizkušnjo, spoznamo, kako smo v resnici sposobni in kako močno sije naša notranja luč.
Iskati moramo globoko v sebi in ko se prerinemo skozi črne tunele, nas na drugi strani čaka svetloba! Ko najdemo sami sebe, ko zares odkrijemo, kaj smo in kdo smo, lahko trajno spremenimo svoje življenje in zaživimo na povsem novi ravni.
Iskanje notranje moči
Bistvo življenja je v iskanju naše notranje moči, ki nas žene, da delujemo v skladu s svojim pravim jazom in se počutimo izpolnjene. Če bi bilo življenje ves čas preprosto in če naše pustolovščine ne bi zmotila nobena ovira, se sploh ne bi zavedali, kdo smo, kaj je naša strast, kaj nas navdihuje in kaj nas navdaja z mirom in srečo. To nam je omogočeno šele, ko zapustimo svojo cono udobja.
Vesolje nam naloži toliko, kolikor lahko prenesemo
Rečeno je, da imajo najmočnejše duše največ izzivov v življenju. Ne zato, ker bi vesolje uživalo v tem, da nas trpinči, pač pa zato, da se zares dvignemo. Iz vsake težke lekcije se nekaj naučimo in gremo utrjeni in še bolj stabilni naprej po svoji poti. Kdor je sposoben prestati izgubo, žalost in bolečino, zna nato tudi zares uživati tudi v veselju, radosti in ljubezni ter jo dajati naprej.
Ne bojmo se torej ovir na poti – tu so zato, da nas naučijo, kdo v resnici smo.
Vir: Forever Conscious
