Tisti, ki zlorablja, je – v luči znane psihologinje Alice Miller – nekdo, ki je bil sam nekoč zlorabljen, a tega ni mogel ozavestiti, začutiti in predelati. Namesto da bi bolečino prepoznal, jo nezavedno ponavlja na drugih.
"Potlačitev brutalne zlorabe, doživete v otroštvu, mnoge ljudi žene v uničevanje lastnega življenja in življenja drugih. V nezavedni žeji po maščevanju se lahko zatekajo k nasilnim dejanjem – požigajo domove in podjetja ter fizično napadajo druge ljudi –, pri čemer s to destrukcijo skrivajo resnico pred samimi seboj in se izogibajo občutenju obupa trpečega otroka, ki so nekoč bili. Takšna dejanja so pogosto storjena tudi v imenu »domoljubja« ali verskega prepričanja," piše v svoji knjigi Drama je biti otrok in iskanje resnice o sebi.
Zato bi v njenem jeziku lahko rekli:
-
"Tisti, ki zlorablja, je nekdanji otrok, ki nikoli ni smel občutiti svoje bolečine."
-
"Tisti, ki zlorablja, je nekdo, ki nadaljuje verigo zanikanja in nasilja, ker ni nikoli imel zavestnega pričevalca."
-
"Tisti, ki zlorablja, ni svoboden – je ujetnik lastne potlačene zgodovine."
-
"Tisti, ki zlorablja, je odrasel, ki se še vedno brani pred bolečino svojega otroštva."
Alice Miller je vedno poudarjala, da nihče ne zlorablja iz ljubezni ali svobodne volje, ampak iz neozdravljene notranje prisile. Če človek ne občuti svoje lastne bolečine, bo svoja nasilna čustva projiciral na druge. In tako se bolečina, namesto da bi bila ozdravljena, nadaljuje v novi obliki – kot zloraba.
