Ko pomislimo na ADHD, si večina ljudi še vedno predstavlja hiperaktivnega otroka, ki ne more sedeti pri miru. A pri odraslih se motnja pogosto kaže veliko subtilneje. Ena izmed najbolj pogostih, a najmanj prepoznanih oblik je presenetljivo preprosta: težave pri poslušanju.
Morda se zdi kot značajska lastnost, kot nepozornost ali kot nekaj, kar lahko oseba “preprosto popravi”. A za mnoge odrasle z ADHD je poslušanje eden največjih vsakodnevnih izzivov – ne zato, ker ne bi želeli slišati, temveč zato, ker njihov um deluje drugače.
V nadaljevanju je opisano, kako se to kaže v praksi.
1. Hitro “odtavajo” – tudi sredi pomembnega pogovora
Odrasli z ADHD pogosto poročajo, da lahko poslušajo prva dva stavka, nato pa misel preprosto zdrsne drugam. Pogovor še vedno teče, sogovornik govori, a del njihove pozornosti se odklopi – in to ne po lastni izbiri.
Oseba lahko izgleda, kot da posluša, a v sebi vodi bitko: Poslušaj… osredotoči se… vrni se nazaj… kaj je ravnokar rekel?
- Preberite si še: Po teh znakih lahko prepoznate ljudi, ki NIMAJO čustvene inteligence
2. Komaj čakajo, da pridejo do svoje misli
Mnogo odraslih z ADHD opisuje notranji pritisk: ko slišijo nekaj, kar jih spodbudi k razmišljanju, morajo to povedati takoj, sicer bodo misel izgubili.
Zato včasih prekinejo. Ne zato, ker bi želeli dominirati pogovor, ampak ker njihova misel nima “spominskega prostora” – če ne spregovorijo, izgine.
To deluje impulzivno, v resnici pa je nevrološki poskus ohranjanja misli, ki se hitro razpršijo.
3. Težko sledijo dolgim pojasnilom, navodilom ali zgodbam
Če pogovor nima jasne strukture, je poln digresij ali traja predolgo, pozornost osebe z ADHD začne razpadati, ker gre za preobremenjenost informacijskega sistema.
Pogosta misel je:
»Sledim… sledim… aha, počakaj… kaj pa zdaj?«
Zato se mnogi odrasli z ADHD dobro znajdejo v kratkih, jasnih komunikacijah, medtem ko jih dolga, razvejena razlaga hitro izčrpa.
4. “Nisem te slišal/a” – čeprav ste stali tik ob njih
Če je njihov um zaposlen – tudi z notranjo miselno dejavnostjo – vse ostalo zbledi.
Zato partner reče:
»Saj sem ti ravno povedal!«
Oseba z ADHD pa iskreno odgovori:
»Res? Nisem slišal…«
To ni izgovor. To je dejanska senzorična filtracija.
5. Čustveno intenzivni pogovori so lahko napornejši kot za druge
Če je pogovor čustveno nabit, oseba z ADHD pogosto izgubi sposobnost stabilne pozornosti. Notranja intenzivnost preglasi kapaciteto za poslušanje.
Namesto pomiritve pride do preplavljanja, misli se razbežijo, telo poveča napetost. Gre za nevrološko omejitev: takrat je težko hkrati regulirati čustva in poslušati.
Zakaj se to dogaja?
Pri ADHD gre za drugačno delovanje možganskih centrov za pozornost, delovni spomin in regulacijo impulzov. Poslušanje zahteva stabilno pozornost, dušenje motenj in zadrževanje informacij – področja, kjer ima odrasel z ADHD najpogosteje izzive.
In ključno: to v takem primeru ni nujno stvar discipline, značaja ali volje, ampak stvar možganov.
Kako lahko pomagamo sebi ali bližnjim?
– govorimo kratko, jasno, v odstavkih
– damo čas za odziv
– vprašamo, ali je pravi trenutek za pogovor
– uporabimo vizualne oporne točke (točke, sezname, povzetke)
– ne jemljimo osebno trenutkov odtavanja
ADHD ni pomanjkljivost, temveč drugačen način zaznavanja – pogosto zelo ustvarjalen, intuitiven in živ. Potrebuje pa drugačne komunikacijske mostove.
