Življenje v načinu preživetja ni vedno očitno. Pogosto je tako subtilno vtkano v vsakdan, da ga ne prepoznamo – saj smo se mu že prilagodili. Način preživetja je način delovanja, ki temelji na občutku ogroženosti, pomanjkanju varnosti ali dolgotrajni čustveni napetosti.
Gre za strategijo telesa in duha, ki nas poskuša zaščititi – a nas hkrati tudi izčrpava, oddaljuje od sebe in onemogoča resnično polno življenje.
V nadaljevanju predstavljamo pet pogostih znakov, da morda živite v tem stanju – tudi če se vam zdi, da »vse funkcionira«.
1. Stalno ste v pripravljenosti – tudi brez razloga
Čeprav ni nobene neposredne nevarnosti, je vaše telo pogosto napeto. Ramena so dvignjena, srce bije hitreje, dih je plitek. Imate občutek, da nekaj ne bo v redu – čeprav ne veste točno, kaj. Tudi ponoči ne najdete popolnega miru. Gre za notranji alarmni sistem, ki se ni nikoli izklopil.
To stanje pogosto izhaja iz obdobij, ko ste morali biti »na preži«, da bi preživeli – in telo je to ohranilo kot novo normalnost.
2. Težko zaupate – sebi in drugim
Način preživetja nas uči previdnosti. Da ne pokažemo preveč, da ne zaupamo prehitro, da smo vedno pripravljeni na razočaranje. Lahko imate občutek, da morate vse nadzorovati, saj je zaupanje preveč tvegano.
Tudi do sebe ste morda nezaupljivi – dvomite v svoje občutke, se sprašujete, ali ste preobčutljivi, in iščete zunanje potrditve, ker notranja ni dovolj močna.
3. Delujete, a ne čutite
Morda opravite vse naloge, skrbite za druge, delate, rešujete, a v sebi ste izpraznjeni. Čustva so otopela ali pa preplavljujoča. Ne znate si več vzeti časa za čutno izkušnjo, za prisotnost, za radovednost.
Vas pogosto spremlja občutek, da samo »funkcionirate«, brez resničnega stika s sabo ali drugimi? To je pogosto eden najglasnejših znakov, da preživetveni način vodi vsakdan.
4. Ste perfekcionisti – ali pa se v celoti umaknete
Preživetje nas pogosto vodi v dva pola: v hiperaktivnost ali umik. Bodisi poskušate vse narediti popolno, brez napake, se dokazujete in stremite k nadzoru – bodisi se umikate, odlašate, ne zmorete začeti, saj vas notranji pritisk ohromi. Obe skrajnosti sta lahko obrambna odziva na notranjo bolečino ali občutek ogroženosti.
5. Težko se sprostite – tudi kadar imate čas
Telo ima čas, toda um se ne zna ustaviti. Ko si končno privoščite počitek, vas preplavi občutek krivde ali nemira. V vas je prisotna tiha panika, ki pravi: »Nekaj moram narediti.«
Sproščenost ni več znana izkušnja, temveč nekaj, kar telo zaznava kot »nevarno«, ker pomeni, da spustite nadzor.
Kaj pa zdaj?
Če se prepoznate v zgoraj opisanih znakih, ne pomeni, da je z vami kaj narobe. Ravno nasprotno – pomeni, da je vaš sistem zelo dolgo skrbel za vas, da ste preživeli. A preživetje ni isto kot življenje.
Zdravljenje ne pomeni, da si nikoli več ne boste napeti ali da boste vedno zaupali. Pomeni, da postopoma začnete prepoznavati, kje še delujete iz starih vzorcev preživetja, in da telesu ponudite nove izkušnje varnosti, sočutja in notranjega stika. To je pot, ki ni hitra in ne linearna. A vredna vsakega koraka.
Novo na Metroplay: Uveljavljena dirigentka Živa Ploj Peršuh o predanosti in čarovniji, ki nastane na odru